Ja ne osjećam Hrvatsku
Pred nekaj dnevi je prišlo na dan (“članak” 25; če ga ne razumete, iz cenovnih razlogov natisnite zadevo v najmanjšem možnem fontu in z opcijo “multiple pages per sheet” in se obrnite na najbližjega sodnega tolmača), da mora mladoletna oseba, ki želi potovati na Hrvaško brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, pridobiti soglasje, ga prevesti v hrvaščino ali angleščino ter prevod overiti še pri pooblaščenem sodnem tolmaču. Storitev štempljanja nekaj stavkov, napisanih po že vnaprej pripravljenem vzorcu, je seveda jako zahtevno in odgovorno opravilo, zato je tudi temu primerna tudi cena: od 54€ navzgor z že vključenim DDV.
Ker so racionalne odločitve pri naših južnih sosedih podobno pogoste kot voda v Sahari in ker se verjetno tudi tolmači in notarji ne bodo kar tako odpovedali hrvaškemu darilu, velja namigniti samo naslednje. V Grčijo se da priti brez obmejnih kontrol dokumentov, stroški z menjavo denarja odpadejo, primerjava cen je otroško lahka tudi brez kalkulatorja, morje je ravno tako Sredozemsko, torej enako modro in slano, obpenzionska kulinarična in kulturno zgodovinska ponudba je na nekajkrat višjem nivoju, pri vsem skupaj pa lahko z nekaj malega iznajdljivosti prihranite še precej več kot tistih 54 evrov. In še najpomembnejše: trening angleščine bo za nadebudneža bistveno bolj koristen od neke dalmatinščine, pa še kvarnim vplivom “poliglotov” letujoče levice ne bo izpostavljen(a). Neprecenljivo!
Vse omenjeno seveda velja tudi za Malto in z rahlim popravkom jezika še za Italijo, Francijo in Španijo.
btw mi imamo za Hrvate enaki režim.