Drugi dom
Iskanje izgubljenega časa
| 18. June 2006 | | Jure
S slovenskimi izseljenci so spet križi in težave. Če jim matična domovina pošlje kaj drugega kot narodnozabavni ansambel in potico, hitro začnejo pisariti in rovariti. Premalo slovensko, premalo usklajeno s “krščanskimi vrednotami in moralo”, premalo rasno čisto… Talibani bi bili ponosni na tak odnos do posvetnega.
Odzivi slovenskih izseljencev, predvsem tistih iz Južne Amerike in Avstralije, povedo veliko tako o Sloveniji kot o izseljencih. Slovenija že dolgo ni več dežela, ki so jo pustili za sabo. Če vam je všeč ali ne, je Slovenija danes zaradi ali navkljub desetletjem komunizma “normalna” evropska (post)moderna sekularna družba s katero očitno vsaj določen del izseljencev ne ve kaj bi. Oni so ostali v času pred drugo svetovno vojno in vse, kar jih zmoti v vračanju v izgubljeni čas, ostro napadejo.Zanimivo je še nekaj; priseljencem v Slovenijo se pogosto očita, da se niso prilagodili novemu okolju. Še posebej nas zmotijo morebitne tradicionalne vrednote, odnos do žensk, vere… pač tisto, kar je značilno za tradicionalne predmoderne kulture. A če pogledamo slovenske izseljence, ti pri prilagajanju novim družbam niso bili nič bolj uspešni. A mi kdo lahko razloži, kaj ima vsebina napadov na Cvitkoviča skupnega s sodobno avstralsko družbo in avstralskimi pogledi na umetnost?
Pred časom je imela NSI idejo, da bi parlament razširili s predstavniki slovenskih izseljencev. Genialna ideja, saj bi v tem primeru NSI skoraj avtomatsko povečala svoj delež v parlamentu. Po zadnjih kolobocijah s Cvitkovičem pa je še bolj jasno, da gre za popolnoma nesprejemljiv predlog, in sicer iz dveh razlogov; prvič, ker bi o usodi te države odločali ljudje, ki v njej ne živijo, in drugič, ker bi s tem dobili glas tisti, ki jih je ta družba v njihovem nikoli končanem iskanju izgubljenega časa pustila zadaj. Tiste dežele, ljudi in sistema ni več.
Zaradi tega predlagam dogovor: mi vam parkrat na leto polko & potico, vi nam mir.
(Še brez glasov)
Loading ...
Glede na to, da gre verjetno povečini za pripadnike starejših generacij, predlagam, da se polki in potici doda še izdatna doza pirhov in šunke (lahko jo npr. prej še požegna dr. Rode, da jim bo šla bolj v slast) in mogoče še kakšnih drugih s holesterolom in maščobami bogatih tradicionalnih slovenskih prehrambenih artiklov — to bi utegnilo, sploh v kombinaciji z vročim avstralskim podnebjem, pripomoči k temu, da se bo problem slovenske diaspore rešil v najkrajšem času in to po povsem naravni in za vse udeležence prijetni poti :]
Po dodatnem premisleku sta mi prišla na misel še klobasa v zaseki, pa kakšna dolenjska šmarnica
joj, ne kliči vraga. kaj bi jim šele šmarnica nardila