Drugi dom
Internet je čudna stvar
| 1. April 2007 | | Jure
Internet je čudna stvar - povezuje ljudi, ki se v običajnem življenju na široko izogibajo. Že dalj časa me presneto jezi, da internetne akterje po vsem tem času še vedno obravnavam kot posameznike, s katerimi se sicer družim offline. Naj pojasnim: skozi leta si vsak ustvari krog znancev in prijateljev, ki se mu iz takšnih ali drugačnih razlogov zdijo zanimivi, vredni pogovora, čvekanja … In če te osebe sprožijo komunikacijo, se čutite dolžni odzvati. Žal to velja tudi na internetu. V vaš svet naenkrat pridejo ljudje, katerim sicer ne bi namenili niti pet minut svojega časa. A mehanizmi ostanejo isti, žal. Vedno znova se tako dobim pri spraševanju, zakaj je bilo to potrebno, zakaj se ubadam s komentarji, blogi in drugimi vsebinami, ki so jasno pod ravnijo, ki jo sicer pričakujem, ko nisem za računalnikom. Naravnost depresivno. Potrebno bo izboljšati mehanizme, ki me bodo ustavili pred debatiranjem s homofobnimi in obče zafrustriranimi osebami, skrajneži in drugimi posamezniki, s katerimi tudi sicer ne bi našel skupne točke. Včasih je tako težko zapreti zavihek brskalnika.
(Še brez glasov)
Loading ...
Upam, da tole spada pod 1. april, ker drugače se bojim, da tudi ti postajaš Dajana.
No kakorkoli, tole žal ne spada pod 1. april.
Marsikdo se že dolgo sprašuje zakaj za vraga komentiramo. Hehe še malo pa bom šel tisti kodeks komentirat. Ali pa bruhat, se še nisem odločil kaj mi bo večje olajšanje prineslo. Še dobro da poznam Alt+F4, še preden namreč tisti križec na zavihku (ali oknu za določene uporabnike) najdem, lahko namreč še kaj napišem.
Mene včasih premaga potreba po kakšnem komentarčku, za katerega se mi zdi, da bo vnesel še dodaten nemir, bes in slaboumne izbruhe. Priznam, da uživam. Grozna sem, vem. Pa še “promotorka pornografije” sem.
jah, ti vsaj uživaš. meni je pol vedno žal.
(linke v clanku in komentarjih sem obiskal prvic in so me vzpodbudili da strnim nekaj mnenj, upam vse skupaj da ni prevec off-topic)
fenomen bloga z izjemo vsakomur dostopnega, preprostega nacina objave in velikega potenciala za kolaborativno razvijanje misli, ni nic drugega kot se ena oblika spletne vsebine.
Za njo lahko stoji prava identiteta, ali pa je povsem anonimen. Blog ima lahko res dobre in zanimive vsebine, lahko pa je samo obicajen spletni junk. (Ce so teme res prevec ekscesne in zaljive, ga morda ponudnik “skensla” a ni panike kdor res hoce ga se lahko postavi na privat strezniku..) Torej ze od nekdaj poznan kaos (in tudi car) spleta, nic novega in osebno ne vidim posebnih razlogov, da bi zadevo sedaj pretirano problematizirali, kot se to zadnje case pojavlja na sceni.
In enako kot za same bloge velja za komentarje,
vcasih so umestni, dopolnijo clanek, morda osvetlijo drugacen pogled na temo in so velika dodana vrednost prispevku. Vcasih pac samo primitivne n-te replike v agoniji zagovarjanja svojega stalisca..
Osebno sem zaradi nepreglednosti in primitivnosti postov pred casom izgubil interes do branja mnogih forumov, blogi so hvalabogu v veliki meri pogosto pravi balzam kar se tice nivoja vsebine.
Dobra lastnost blogov se mi namrec zdi, da avtorju lahko omogocajo potrditev vsakega komentarja se preden je ta javno prikazan. To ne bi smelo biti v namen izlocanja nasprotujocih mnenj, pac pa zgolj za filtriranje neprimernih, neumestnih primitivnih in direktno zaljivih izjav (in seveda, spama). Pristop res zahteva dosti obcutka, saj s tem ko avtor nekomu ne odobri komentarja morda stopa po tanki crti omejevanja svobode govora ipd.
Vendar po drugi strani, mislim da bi moralo prevladovati splosno prepricanje, da poslan komentar se ni nujna garancija, da bo tudi objavljen. Ce avtorju bloga ne bo vsec iz tega ali onega razloga, bi moralo biti pricakovano, da ne bo objavljen. Pac v splosnem primeru, tako da ima prispevek komentarjev toliko, dokler so se relevantni in dajejo neko vrednost. Pristop se mi ne zdi nujen, je pa precej normalen (kdor ima mnenje bistveno drugacno, bolje, da kot da aktivno psuje, pac odpre svoj blog in tam napise svoj, drugacen prispevek)
Morda sem idealist, a se vedno verjamem, da vecina ljudi zna oz. se bo naucila komentirati v splosno korist in konstruktivno debato. Najbolje je seveda, ce za sledenje dobrim smernicam dolocenega bloga, “moderiranje” sploh ni potrebno. V dolocenih primerih komentiranj osebno pozdravljam tudi povsem odprte debate z veliko posti. Tako je vsaj jasno, da je tema aktualna oz. je “dima veliko” .. res pa da lahko zato trpi preglednost.
Skratka, tricky podrocje, vsaj moje osebno mnenje pa je, da naj urednik oz. avtor z obcutkom vodi zadevo, ali pa je (namensko) pac ne vodi, stvar obcutka. Ce bo zadeva v koncni fazi prevec neuravnovesena, morda zlobirana ali pa ekscesna in na nizkem in nestrpnem nivoju je pac bralci ne bomo brali.
Internet in blogi so res cudna stvar, a vse razlicne poglede, dobrote in balast spleta vzemimo taksno kot je, ne obremenjujmo se z blogi in komentarji pod ravnijo, ki nam ustreza in se od tega raje koncno kaj naucimo. Med drugim to, da je vsebine enostavno veliko prevec in da je pomembno znati konstantno filtrirati vse informacije, da dejansko izluscimo kar nas zanima in bogati. Torej v danem trenutku ali pa nasploh tudi zavestno ignorirati vsebine za katere vemo, da nam pac ne odgovarjajo.
btw, kot nasprotni pol,
za zdravljenje depresij kot posledic ekscesov in splosne politicne nekorektnosti, predlagam dnevno dozo (ali pa se bolje, sok terapijo) Conservapedie http://www.conservapedia.com