| 17. September 2006 | | JureNajprej je bil Arafat. Arafat mora iti, so rekli. Potem je prišel “zmernejši” Abbas, a niso naredili nič, da bi mu pomagali. Ker Abbas Palestincem ni mogel ponuditi nič, je na demokratičnih volitvah zmagal Hamas. Ooooo, hudiča, kaj pa je zdaj to?, so se spraševali in kaznovali nehvaležno palestinsko ljudstvo z ekonomsko blokado. Dokler ne popravite “napake” na volitvah, ne bo nič s humanitarno pomočjo. In tako Palestinci stradajo. Na žalost, izraelskih raket, edine stvari, ki jo demokracije redno dostavljajo na palestinska ozemlja, pač ni mogoče jesti.
“But now there is nothing. We don’t have anything. The children eat the same food as I do - lentils and beans. Meat? We never see it.” Sometimes, she says, neighbours give them handouts of a few vegetables and fruit. “I have no milk for the children,” she says, rubbing her thumb and fingers together to show the problem is money and not shortages. Več
Res je - “Nimamo kredibilnega partnerja ” je bil vseskozi eden izmed temeljev izralske propagandne vojne, s katero hočejo sporazum o razmejitvi zavleči v čim daljšo prihodnost. Ne pozabiti da so pred leti z orožjem zalagali tudi “Muslimansko bratovščino”, samo da bi spodkopala sekularno vlado Arafata.