Kaj pa te je tako presenetilo? Dejansko so ves dan težili s tem.
Drnovšek je v zadnjih letih celo začel spoštovati nekekšne moralne vrednote in razmišljati o pravičnosti, njegova prihod na oblast leta 1992 in prva dva mandata pa sta bila katastrofalna za razvoj Slovenije. Ustvarjanje ogromnega javnega sektorja, toleranten odnos do kadrov iz bivšega sistema, zelo počasna oziroma nikakršna privatizacija, umazani pragmatizem kot najvišja vrednota, ksenofobna gospodarska politika, ustvarjanje rakastih tvorb kot recimo ekonomsko scialni svet, popuščanje sindikatom in kupovanje socialnega miru na račun prhodnjih generacij …
Ko se bo dogajanje poleglo in bo že spodobno govoriti tudi o negativnih stvareh, bomo lahko rekli kaj več o njegovi vlogi pri razvoju Slovenije, do takrat pa o mrtvih vse dobro.
Jure, brezveze sploh delati reklamo “nekaterim”. Rumeni del blogov je potrebno samo ignorirati.
Matej037: naštel si same pozitivne zadeve, če odmislim umazani pragmatizem, vendar tega ne boš odstranil iz parlamentarne demokracije.
Strinjam se s kriptoproletarcem, Matej037 je naštel same pozitivne stvari:
1. Ustvarjanje ogromnega javnega sektorja / počasna, nikakršna privatizacija: gradualistični pristop se je obrestoval. Namesto, da bi na vrat na nos prodajal tujcem, je Drnovšek ščitil slovensko industrijsko in finančno bazo tako dolgo, dokler ni bilo jasno, da se je Slovenija izvlekla iz tranzicije. S tem se je izognil nepotrebnim šokom, ki so pestili druge tranzicijske države, pri čemer bo nekaterim kmalu izstavljen račun za neoliberalne budalaštine. Npr. odličen post o Estoniji na tem blogu : http://drugidom.net/na-sencni-strani-estonskega-poletja/
2. Toleranten odnos do kadrov bivšega sistema: Drugih kadrov pač ni bilo. Jože P. Damijan je bil pač premlad, Mrkaić je še fiziko študiral, jaz pa sem bil v srednji šoli. Drnovšek je dobro naredil, da je Janšo, Rupla, Mencingerja in ostale pomembne ljudi iz prejšnjega sistema vključil v oblikovanje slovenske prihodnosti. Alternativa bi bil poljski zgled, rekatolizacija in primitivizem.
3. Umazani pragmatizem: sliši se postano, ampak če politik ni pragmatičen, ni politik. Zato bo Tomaž Štih vedno ostal cepetavček v vprašanjih politike, infantilen ideološki kričač, ki ga le redki pacienti resno jemljejo. Drnovšek bo kljub dvoličnosti v zgodovini ostal zapisan kot voditelj.
4. Ksenofobna gospodarska politika: kaj se obeta Estoniji zaradi tujega lastništva bank, lahko prebereš na linku zgoraj. Ni verjeti apriornim zagotavljanjem frustriranih kolumnistov, da je privat lastništvo apriorno boljše od javnega. To je ideološka puhlica.
5. Ekonomsko socialni svet / popuščanje sindikatom: zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti je temeljni kamen slovenskega gospodarskega uspeha. Ta koncept je bil izpogajan in uveljavljen ravno s strani omenjenega sveta.
6. Kupovanje socialnega miru: staranje prebivalstva je problem povsod. Drnovšek bi lahko bil tukaj bolj radikalen. Žal je njegove skromne zastavke pokojninske reforme demoliral Janša.
Tako da Matej, lahko govorimo o negativnih stvareh Drnovška, tudi nekaj dni po njegovi smrti. Problem je le, da si v očeh libertarnih kretenov vse, kar ne ustreza njihovi topoumni, ozkogledi viziji sveta, zasluži nalepko socializma, marksizma ali stalinizma. Časi hladne vojne so minili, tako da se res ne splača debatirati z reptili, katerih miselni procesi so ostali fosilizirani v času McCarthyja in Friedmana.
Loading ...
Obup. Sicer pa me nič več ne preseneča. Kot si rekel, to je samo še ena potrditev več.
A tvoja zgodnja objava (Brez) pa ni bila gnusna?
Kaj pa te je tako presenetilo? Dejansko so ves dan težili s tem.
Drnovšek je v zadnjih letih celo začel spoštovati nekekšne moralne vrednote in razmišljati o pravičnosti, njegova prihod na oblast leta 1992 in prva dva mandata pa sta bila katastrofalna za razvoj Slovenije. Ustvarjanje ogromnega javnega sektorja, toleranten odnos do kadrov iz bivšega sistema, zelo počasna oziroma nikakršna privatizacija, umazani pragmatizem kot najvišja vrednota, ksenofobna gospodarska politika, ustvarjanje rakastih tvorb kot recimo ekonomsko scialni svet, popuščanje sindikatom in kupovanje socialnega miru na račun prhodnjih generacij …
Ko se bo dogajanje poleglo in bo že spodobno govoriti tudi o negativnih stvareh, bomo lahko rekli kaj več o njegovi vlogi pri razvoju Slovenije, do takrat pa o mrtvih vse dobro.
Že dobro ne potrebujemo več nobenih potrditev o Tomažu Štihu.
Sramota slovenskih blogov.
Jure, brezveze sploh delati reklamo “nekaterim”. Rumeni del blogov je potrebno samo ignorirati.
Matej037: naštel si same pozitivne zadeve, če odmislim umazani pragmatizem, vendar tega ne boš odstranil iz parlamentarne demokracije.
Že dolgo ne potrebujemo…. ostalo je pa isto.
Opazil sem, da se na iskalniku Najdi.si še vedno nahaja tale reklama tednika Demokracija:
http://www.vest.si/2007/05/19/demokracija-iz-1989/
To spada v isti koš kot objava Libertarca.
Strinjam se s kriptoproletarcem, Matej037 je naštel same pozitivne stvari:
1. Ustvarjanje ogromnega javnega sektorja / počasna, nikakršna privatizacija: gradualistični pristop se je obrestoval. Namesto, da bi na vrat na nos prodajal tujcem, je Drnovšek ščitil slovensko industrijsko in finančno bazo tako dolgo, dokler ni bilo jasno, da se je Slovenija izvlekla iz tranzicije. S tem se je izognil nepotrebnim šokom, ki so pestili druge tranzicijske države, pri čemer bo nekaterim kmalu izstavljen račun za neoliberalne budalaštine. Npr. odličen post o Estoniji na tem blogu : http://drugidom.net/na-sencni-strani-estonskega-poletja/
2. Toleranten odnos do kadrov bivšega sistema: Drugih kadrov pač ni bilo. Jože P. Damijan je bil pač premlad, Mrkaić je še fiziko študiral, jaz pa sem bil v srednji šoli. Drnovšek je dobro naredil, da je Janšo, Rupla, Mencingerja in ostale pomembne ljudi iz prejšnjega sistema vključil v oblikovanje slovenske prihodnosti. Alternativa bi bil poljski zgled, rekatolizacija in primitivizem.
3. Umazani pragmatizem: sliši se postano, ampak če politik ni pragmatičen, ni politik. Zato bo Tomaž Štih vedno ostal cepetavček v vprašanjih politike, infantilen ideološki kričač, ki ga le redki pacienti resno jemljejo. Drnovšek bo kljub dvoličnosti v zgodovini ostal zapisan kot voditelj.
4. Ksenofobna gospodarska politika: kaj se obeta Estoniji zaradi tujega lastništva bank, lahko prebereš na linku zgoraj. Ni verjeti apriornim zagotavljanjem frustriranih kolumnistov, da je privat lastništvo apriorno boljše od javnega. To je ideološka puhlica.
5. Ekonomsko socialni svet / popuščanje sindikatom: zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti je temeljni kamen slovenskega gospodarskega uspeha. Ta koncept je bil izpogajan in uveljavljen ravno s strani omenjenega sveta.
6. Kupovanje socialnega miru: staranje prebivalstva je problem povsod. Drnovšek bi lahko bil tukaj bolj radikalen. Žal je njegove skromne zastavke pokojninske reforme demoliral Janša.
Tako da Matej, lahko govorimo o negativnih stvareh Drnovška, tudi nekaj dni po njegovi smrti. Problem je le, da si v očeh libertarnih kretenov vse, kar ne ustreza njihovi topoumni, ozkogledi viziji sveta, zasluži nalepko socializma, marksizma ali stalinizma. Časi hladne vojne so minili, tako da se res ne splača debatirati z reptili, katerih miselni procesi so ostali fosilizirani v času McCarthyja in Friedmana.
Odličen zapis http://bonafides2.blogspot.com/2008/02/smrt-predsednika-republike.html
Predmoderen zapis. Država smo mi vsi? Give me a break.
No, kvazi vseveda Stiha ne gre prevec obsojati. Bojda se, odkar je angleska vlada zacasno nacionalizirala Northern Rock, ne pocuti dobro.
Ups, zmotil sem se. Britanska vlada, se razume.