Drugi dom
Igre, igre, igrice …
| 2. Avgust 2007 | | vale
Portoroški Casino so dva zaposlena in trinajst italijanskih državljanov ogoljufali za najmanj 3,7 milijona evrov. Gre za obdobje junij 2006 do junij 2007. Ker pa gre za dobro organizirano združbo predvidevajo, da goljufije segajo še pred junij 2006, tako da naj bi bil znesek še višji.
Medtem ko se portoroški Casino ukvarja z ugotavljanjem vzrokov za izgubo, pa se novogoriški HIT ubada z izjavami Janeza Janše, ki je dejal, da je pri obveščanju lokalne javnosti v zvezi z gradnjo mega zabaviščnega centra prišlo do napake s strani HIT-a.
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Konec leta bodo Hoteli Bernardin odprli igralni salon in zabaviščni center. Z obnovitvenimi deli so že začeli, zaključili pa naj bi jih do konca tega leta. V njej bo okoli 200 igralnih avtomatov, igri Bingo in Keno ter coctail bar.
Iger torej ne bo zmanjkalo, kako pa bo s kruhom?
(Glasov: 4 Povprečje: 3.75 od 5)
Loading ...
Igralništvo je gotovo donosna gospodarska panoga. Je tudi čista gospodarska panoga (skoraj nobenih negativnih vplivov na okolje). Vedno pa obstaja tudi “ampak” - zame je etično sporno, da nekdo/ firma bogati na račun nekoga, ki: 1- ali naivno upa, da bo zadel življenjski dobitek, 2- ali je zasvojen z igrami na srečo, 3- ali pa “le” nima idej, kako ustvarjalno preživeti prosti čas - pa naj gre za slovensko, ameriško ali katerkoli drugo podjetje - nesreča osebka in njegovih bližnjih, ko zaigra vse, kar je vrednega, odproda družinsko premoženje, cele noči preždi pred slot mašinami, namesto da bi opazoval in užival v odraščanju svojih otrok (ali slikanju na steklo) … je verjetno zelo velika. V Novi Gorici skoraj vsi živijo od igralništa, tudi v demografsko orgroženem in nerazvitem Posočju je to vse boljh donosna dejavnost - igralnica je že tam, torej v tem trenutku nima smisla (več) moralizirati. Je pa treba toliko bolj trezno premislit vse prihodnje projekte, ne glede na to, odkod prihaja pobuda (osebno imam še vseeno raje eno največjih igralniških podjetij na svetu z dolgoletno tradicijo in ugledom, kot kakšne novovznikle padalce iz Hrvaške ali Italije). Od so-investitorja bi pričakoval več modrosti in manj podcenjevanja (kar je značilno za ameriški kapital,spomnite se samo Vege) lokalnih skupnosti in sploh javnosti. Lobirati so namreč začeli šele, ko je na lokalni ravni pa završalo.
Igralnice, ki so trenutno v Novi Gorici, so dovolj velike, da nudijo zelo solidne zaslužke delavcem v igralništvu in s tem zvišujejo standard njihovim družinam. Obnovljeni Park in Perla lahko sprejmeta več gostov kot jih trenutno zahaja, tako da imata še nekaj rezerve. Za preživetje Nove Gorice megazabavišče vsekakor ni potrebno, tudi nova delovna mesta so nepotrebna, ker je za določene storitvene poklice že sedaj premalo zainteresiranih, tako da bi bila večina uvožena od drugod.
Igralnice prinašajo take dobičke, ker so v sosednjih pokrajinah precej bolj omejene. Celoten uspeh igralništva na Goriškem temelji na tem. Če bi se v Italiji liberalizirala zakonodaja na tem področju, bi tudi našim igralnicam odklenkalo. To lahko zveni tudi kot argument za megazabavišče, ker bi bil nad konkurenco. Po drugi strani pa je veliko gostov popolnoma zadovoljnih z avtomati in ruleto brez neke posebne dodatne zabave. Veliko strank je upokojencev.
Zanašanje samo na igralništvo na nekem območju je lahko dolgoročno katastrofa. In ni ti treba bit ekonomski zgodovinar.
Žal, se v marsičem ne strinjam z Gattininim komentarjem…
Res, da je igralništvo trenutno zelo donosna gospodarska dejavnost, gotovo pa ne tako zelo “čista” panoga z okoljskega vidika. Ne smemo pozabiti, da Mestna občina Nova Gorica ne premore čistilne naprave in bi že to pomenilo dodatno veliko obremenitev lokalnega okolja.
Drug problem je sama lokacija megazabavišča (zaenkrat še strogo čuvana poslovna skrivnost) in z njo povezana morebitna devastacija najelitnejših kmetijskih površin (no, kar se teh tiče, bi tema zahtevala svojo razpravo), saj dvomim, da so v igri denimo: opusteli deli gramoznic, glinokopov ali kamnolom apnenca…
Prav tako se ne strinjam z zapisanim: “V Novi Gorici skoraj vsi živijo od igralništa, tudi v demografsko orgroženem in nerazvitem Posočju je to vse boljh donosna dejavnost - igralnica je že tam, torej v tem trenutku nima smisla (več) moralizirati.”
Na Hitovih spletnih straneh si lahko preberete, da je zaposlenih okoli 2200, kar bi pomenilo okrog 5% delovnih mest v Goriški statistični regiji (nekaj igralnic pa je lociranih tudi izven naše regije). Med projekti regionalnih razvojnih agencij na tem območju, pa so v ospredju tudi projekti usmerjeni v znanje in razvoj, trajnostni okoljski in prostorski razvoj, infrastrukturo in celostni razvoj podeželja, za katere naj bi, po pisanju medijev, dobili kar desetino Sloveniji namenjenega bruseljskega denarja in ne le za projekte “odličnosti turizma”, kamor je seveda umeščen omenjeni projekt.
Torej, na Goriškem so tudi poslovni subjekti , ki se uspešni na področju strojništva, elektrotehnike, mehatronike, energetike… To so: Iskra Avtoelektrika z okoli 1500 zaposlenimi, pa Hydria, Instrumental Technologies…
Poleg tega je Nova Gorica univerzitetno mesto, ki naj bi usposabljalo kadre tudi za omenjene projekte (no, glede tega sem nekoliko skeptična…).
Demografsko ogroženo Posočje, pa se po mojem prepričanju, že danes usmerja v primernejše oblike turizma…
Problem v zvezi s tem projektom lahko nastane tudi glede ozko profiliranih kadrov, kar omenja naslednji komentator. Torej nam bo res na voljo več kot 2000 novih delovnih mest?
Pa problem “sosednjih pokrajin”, kar tudi navaja omenjeni avtor…
Že sedaj, kdor pozna politično klimo “na domači strani Transalpine”, ve, da Italijani ne ravno z navdušenjem spremljajo širitev igralništva na naši strani in da bodo pripravljeni tudi kaj postoriti, da se jim kapital ne bo odlival čez mejo, čeprav sedaj skupne domovine…
Kaj pa potem? Kdo bo poskrbel za nekaj tisoč brezposelnih in morebitno degradirano okolje?
No, pa saj smo Primorci iznajdljivi: v bližni preteklosti so nam k višjemu standardu pomagale none ali nonoti z italjanskimi pokojninami, pa marlljive roke naših mam in očetov z delom na sivo čez državno mejo, ko so morali “v stečaj” naši paradni industrijski gigantje (Meblo, Vozila Gorica…)…
Se bomo že česa domislili…:-)