Hit Parade
Danes je bil en tak Evreka! trenutek. Končno sem našel zadovoljivi odgovor, zakaj nam številni mediji, tudi tisti, kjer bi pričakovali drugače, skoraj brez predaha v zobovje mečejo pisarije ideologov tipa Jože P. Damijan. Zgolj dejstvo, da je ta skupina pripravljena za male denarje ali celo zastonj pisariti, ni moglo v celoti razložiti te inflacije prisotnosti, tega monopola diskurza. Verjetno je vsaj nekaterim medijem jasno, da gre za rokohitrske ekonomistične ideologe, fijakarske konje, ki pišejo občutno hitreje kot mislijo? Da v javnost mečejo idejo za idejo, kot da imajo predpisano normo, vse enako površne, premalo domišljene, z izredno tanko podlago v teoriji in praksi, vse kratkega roka, a vedno z dobro dozo populističnega sentimenta?
Seveda jim je jasno – ravno zaradi tega jim dajejo prostor!
Damijan je recimo v zadnjih tednih glede NLB pridelal tako prodajo za 1 evro kot uvedbo preferenčnega davka. Obe ideji sta sicer tako neumni in pobalinski, da bi morali avtorja za razpravljanje o NLB diskvalificirati za vse čase, a nič ne de, še vedno ostaneta slaba banka in švedski model ter še kaj bi se našlo. Po katastrofalnem zapisu, v katerem je ameriški način reševanja bank primerjal z “običajnimi komercialnimi posli”, je vsaj tu naredil domačo nalogo, čeprav se mu celoten obseg ameriškega državnega subvencioniranja bančnega sektorja še vedno izmika.
Damijanov hit tega tedna je tehnična vlada. Ideja, ki je vsaj toliko populistična kot neumna, saj vam bo vsak politolog znal povedati, da so tehnične vlade v sodobnih demokracijah skorajda nemogoče, da pa to tudi ni nobena tragedija, ker so, razen v razmerah, ko se družba lahko skoraj konsenzualno poenoti o cilju in sredstvih (vojna in oborožen odpor), nepotrebne in neučinkovite. Če umakneš politiko iz politike dobiš pač en velik nič. Tehnična vlada je tipični primer političnega analfabetstva, ki pa ga je krog okoli Damijana v preteklosti že itak dokazal vsaj s tem, ko se je pustil aneksirati v vlado JJ. Na tem področju torej nič novega, zagotovo bo naslednji teden pridelal novo zamisel.
A da ne bom preveč zajedljiv; v zapisu je vsaj ena stvar, ki deluje malo pomirjujoče:
Potrebujemo nove, politično neokužene, strokovno usposobljene in operativno sposobne kadre. razgledi
Hvala bogu, Damijan se v tej tehnični vladi očitno ne vidi. Vsaj to.
Odličen zapis. JPD in ostali neoliberalni pisci so nekako uspeli prepričati mainstream medije, da jim njihova vedno dvomljiva aura kompetentnih ekonomistov ni že zdavnaj zgnila (s tem imajo mediji alibi, da jih kljub abotam, ki jih fantje producirajo, še vedno furajo kot kao relevantne komentatorje), hkrati pa jim gredo mladoekonomisti toliko na roko, da postrežejo z nujno dozo dobro merjenega gospodarskega populizma.
Že skok preko Atlantika da videti, kako zatohlo, postano in zanikrno je miselno podnebje, v katerem vedri in oblači slovensko gospodarsko komentatorstvo – tam je populizem častivredna tradicija, ki se vedno bolj oklepa “marksistične” analize, na očitke o razrednem bojevništvu pa odgovarja z nasmehom, češ “pa ne, da ste to skapirali šele zdaj?”
pri nas v tej maniri piše zgolj vidmar, pri katerem je včasih pomanjkanje poznavanja tematike boleče očitno (velja tudi za jpd-ja, da ne bo pomote), ampak to gotovo ne more biti razlog, da se ne znajde v mainstreamu. kakšen vik in krik bi vendar napravili ekonomisti, če bi jim začel tacati po njihovem vrtičku.