Drugi dom
Gugl lenoba
| 18. December 2007 | | Jure
V osnovni šoli so nas strašili pred kalkulatorji, češ da se z njimi ne bomo naučili računati. In res je - meni se “na roke” ustavi zelo hitro, občasno in v stresnih situacijah že pri prav sramotnih številkah.
Višja stopnja: z mobiteli sem prenehal s skoraj brezupnimi, sila redko uspešnimi poskusi, da si zapomnim telefonske številke in poštne naslove. Danes vem iz glave samo eno - številko mojega mobilca. Fiksne še zdaj ne vem, pa sem v stanovanju že skoraj eno leto.
Napredni uporabnik: čedalje pogosteje ugotavljam, da sem varčevanje s spominskimi zmogljivostmi prignal do absurda. Vsako malenkost iščem na Googlu. Gre hitreje. Google je hitrejši kot moji možgani. Še več: Google je hitrejši kot moje oči. Včeraj sem par ur iskal rešitev težave z enim vtičnikom za Wordpress. Splet sem obrnil na glavo. Potem pa ob pol dveh zjutraj opazim, da sem pozabil />. Nič ne de, ob iskanju sem zvedel marsikaj novega. Kaj točno se v tem trenutku ne spomnim več. Lahko pa preiščem zgodovino v brskalniku.
(Še brez glasov)
Loading ...
Tudi jaz! Ko pišem, imam odprta dva explorerja. V enega pišem, z drugim iščem informacije. Že v šoli se nisem ničesar učil na pamet, ampak samo to, kako priti do informacije.
Najbolj pa mi je to pomagalo v službi. Vedno sem bil vsaj korak pred nasprotniki, ki so morali brskati po spominu in priročnikih.
moj profesor matematike v srednji šoli je dejal, da je največji generator napredka v svetu lenoba
pač, ker smo leni, iščemo bližnjice, kako stvar hitreje in po možnosti še bolje narediti:P
Tako je. V službi so me preklinjali, ker sem zaradi lenobe vedno našel način, kako nekaj narediti brez nepotrebnega dela. Potem so bili pa tehnološki viški!