Drugi dom
GSO: da, ne, mogoče?
| 18. april 2008 | Razno | Jure
Vprašanje gensko spremenjenih organizmov je za politologa izvrstno področje; imate vse: nepregledno število interesov in pogledov, skrite in manj skrite, znanost na eni in drugi strani, kompleksna pravna vprašanja, trk med milijarde in milijarde vredno industrijo in revnimi mehiškimi kmeti, strateške premisleke…
V tej godlji se seveda ni lahko znajti. Po eni strani seveda nočete obveljati za zaviralca presvetlega napredka, kot tovariš tistih, ki si v strahu pred brezžičnim ruterjem v vaši delovni sobi natikajo na glavo aluminijasto folijo… a po drugi strani veste, da ljudem in podjetjem pač ne gre brezpogojno verjeti, ko gre za milijarde in dolgoročne (strateške) interese. Ko se vprašanje GSO še neizogibno poveže predvsem s korporacijo, kot je Monsanto, kjer lahko izjavo o korporativni odgovornosti mirne duše uvrstimo na predal “fikcija”, poročilo o korporativnem državljanstvu pa bi znali zaupati samo Le Carreju, odgovori ne morejo biti lahki.
Lahko so samo partikularni - kakšen je moj interes oziroma interes moje države? Meni kot kupcu z relativno zadostno kupno močjo GS hrana ne prinaša ničesar. Za moje potrebe lahko kupim dovolj konvencionalno pridelane hrane, lahko si privoščim hrano, ki je pridelana na biološki način. Tehtanje med potencialnimi tveganji in potencialnimi prednostmi se pri meni, kot pri večini pripadnikov (relativno) razvitega sveta, pač ne izide. Epidemija debelosti v razvitem svetu priča, da nam hrane količinsko ne manjka; morda je čas, da se vprašamo, kaj jemo, postavimo kakovost pred količino.
Slovenci, ki imamo skoraj vsi na podeželju starše, sorodnike, prijatelje, … imamo pri tem prednost; vemo, da je piščanec, ki je prosto tekal po travi, drugačnega okusa, vonja in strukture kot tisti, ki ga kupimo v bližnji trgovini. Zares dobre tradicionalne nedeljske juhe ni mogoče skuhati iz katerekoli govedine. Vemo, da pri jabolku ni najpomembnejša popolna oblika in velikost. Tak je pogled z moje perspektive.
Kaj pa pogled iz slovenske? Hja, ne bom se razglašal za agro strokovnjaka, a takole common sense mi pravi, da slovensko kmetijstvo v dirki s francosko, poljsko, ameriško… agroindustrijo nima nobenih možnosti. Ekonomije obsega preprosto opravijo svoje… Vse dokler se gremo tekmovanje po količini, donosu na hektar, izplenu mleka na kravo… Zgodba pa se verjetno lahko spremeni, če se pred količno postavi kakovost. Morda bi v tem pogledu pred uvajanjem GSO veljalo iti po poti naših avstrijskih sosedov, ki načrtno spodbujajo okolju prijaznejše kmetovanje. In tako se zgodi, da kupite bio jogurt Ljubljanskih mlekarn, v njem pa avstrijsko mleko.
V tej poti je seveda ključnega pomena brading, diferenciacija. Potrebno je prodati hrano kot slovensko, kot drugačno, kot “boljšo”, izkoristiti avtohtone slovenske vrste, ki jih drugje pač ni. V času, ki se nam obeta, ko bo očitno semena (in še marsikaj) nadzorovala peščiča globalnih korporacij, v času globalne uniformnosti, se bo morda splačalo biti drugačen. Govedo redijo marsikje, a le za Kobe beef je mogoče postaviti nesramno visoko ceno. Isto za bordojca, vodo Evian, finski kruh…
GSO: da, ne, mogoče? Ne vem. Vem pa, da želim ohraniti izbiro, izbiro zame kot potrošnika in izbiro za pridelovalce. Bi kupil GS hrano v Mercatorju? Ne, hvala.
(Še brez glasov)
Loading ...
The next green revolution
Europe may not like it, but genetic modification is transforming agriculture
For a decade Europe has rebuffed efforts by biotechnology firms such as America’s Monsanto to promote genetically modified crops. Despite scientific assurances that genetically modified organisms (GMOs) are safe for human consumption, and a ruling by the World Trade Organisation against national import bans in the European Union, many Europeans have yet to touch or taste them.
…
But that may soon change, according to Iain Ferguson, boss of Tate & Lyle, a British food giant. “We sit at a moment of history when GM technology…is a fact of life,”
…
Copa-Cogeca, a farmers’ lobby, this week warned that the rising cost of feed could wipe out Europe’s livestock industry unless bans on GMOs are lifted.
itd. itd.
The Economist
http://www.economist.com/business/displaystory.cfm?story_id=10727808
Levičarji se spet borite proti dejstvom. Najhujše je pa, da težko verjamem, da Zares resno misli s svojo “zaskrbljenostjo” glede GSO, pač pa temo le izkorišča za predvolilno mobilizacijo neukih levičarskih mas. GG je verjetno dovolj pameten, da ve, da se GSO na dolgi rok ne bomo nikakor izognili, vendar je dovolj pokvarjen, da govori nasprotno. Dovolj neumni pa so tisti, ki nasedajo takšnim predvolilnim ho-ruk akcijam!
preden pametuješ, prosim vsaj poglej, kaj Zares na tem področju dela. “GG je verjetno dovolj pameten, da ve, da se GSO na dolgi rok ne bomo nikakor izognili, vendar je dovolj pokvarjen, da govori nasprotno.” mi pove, da nimaš pojma.
GG ne nasprotuje GSO, ampak želi potrošnikom omogočiti izbiro. Kar pa brez zakona o soobstoju, o katerem je sprožil razpravo Zares, ni mogoče. Torej si ti nasedel napačnim interpretacijam prizadevanj Zaresa.
Beri: http://www.indexprohibitorum.si/vox-commentarii/puc-genteh-korporacij-v-tirih-dejanjih
Kaj naj rečem, Jure in Kronist sta me skoraj prepricala v iskrene cilje Zares, potem pa je prisel Stavenskovrhski in pokazal, komu je ta akcija namenjena in kaj si povprecen levicar o GSO misli. Mogoce GG res vso stvar malo lepse zavije in se izogne sirjenju podobnih lazi, kot jih lahko najdete pod Stavenskovrhski-ovim linkom in vsakega biologa verjetno pahnejo v smeh. Kakorkoli ze, jasno je, da Zares in GG samo upajo, da bodo lahko s pogrevanjem nekega emocionalno obcutljivega ampak popolnoma nepomembnega vprasanja kasirali politicne tocke. Resni problemi so pac prevec zapleteni…
Sploh pa, Zaresova peticija poziva k prepovedi “namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje” kar je pač, jebiga, prepoved. Nasprotovanje dogajanju večini razvitega sveta (poglejte si Ekonomistov članek zgoraj - povrsine kultivirane z GSO se v normalnih drzavah povecujejo za med 6% in 60% letno). In to samo zato, ker konzervativni slovenski narod o vsem skupaj nima pojma, sploh pa na take nepomembne teme vedno pali. Tko kot pali na Joska Jorasa, ceprav nimamo na tistih par kvadratnih metrih ne ekonomskih ne politicnih interesov ampak se gre samo za neka nacionalisticna, neracionalna custva! Kot da nimamo kaksnih resnejsih tezav v Sloveniji!
Lepo, King-Kong, da si se pozanimal, kaj je predmet razprave, ki jo je sprožil Zares. Tvoje blodnje o tem, kaj in kako misli povprečen levičar, bom spregledal. Sodobna levica ni stalinistični monolit, kakor predpostavljajo neuki feni kretenizmov ala Ana Jud in libersralci. Zares je sprožil razpravo, s katero bo seveda dobil politične točke. Ampak ne zato, ker je proti GSO (to ni res, kar lahko, povprečno pismen, preveriš tudi sam), ampak zato, ker se v maniri pravih liberalcev zavzema za možnost izbire.
King-Kong, Antona Komata si pravkar obtožil širjenja laži. Prebral sem tekst, ki ga je posredoval Stavenskovrhski in v njem ne najdem laži. Prosim, če jih obelodaniš.
Zaresovec, kje naj sploh zacnem? Bo dovolj ce nastejem 3?
Torej:
Že prvi stavek: “V EU smo priče vdoru zavožene in tvegane tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki sicer izvira iz ameriških kapitalskih logov.”
To je eno navadno izkoriščanje protiameriške mrzlice v Sloveniji. Po prometu drugi največji agro-biotech koncern je BASF Plant Science iz Ludwigshafna v Nemciji.
“GSO so evolucijski tujki in jih moramo obravnavati kot bitja z drugega planeta”
Vecina GSO ima gene samo prenesene iz drugih rastlinskih vrst. Do sedaj ni ljudem uspelo iz nic ustvariti se niti enega samega proteina, ki bi po tem, ko je proizveden dobil stabilno obliko in kakrsnokoli funkcijo. Mi znamo samo z minimalnimi spremembami prenasati gene med vrstami in to nikakor ne iz drugega planeta!
Pa se to, vsak ki je kdaj delal v genetiki ve, kako tezko je umetni gen zadrzati v vrsti skozi generacije. Vrsta nenaravne gene odvrze takoj, ce se ne vlaga konstanten napor v to, da se ga zadrzi v vrsti.
“vnešeni geni lahko aktivirajo speče rakotvorne gene”
Geni ne morejo biti vnešeni v človeško telo skozi prehrano! Gen je zelo abstraktna stvar in sploh ne vem, kako se gen lahko vnese v telo. Lahko se vnese v genom. Verjetno Anton misli proteine, ki jih geni kodirajo. Ampak vsi proteini se črevesju popolnoma degradirajo in funkcionalni nikoli ne dosežejo krvnega obtoka. Zato si morajo na primer sladkorni bolniki vbrizgavati inzulin, namesto da bi ga jedli.
“sprememb genoma se ne da nadzirati, ker so nenapovedljive in neobvladljive”
Ehm, ja. Voda je mokra. Pa kaj? Sprememb genoma se ze zdaj ne da kontrolirat, kot se jih ni dalo preteklih 4 miljarde let! Tole je spet eno navadno sirjenje strahu na nivoju “Ce jes GSO jes gene!”. Ce jes solato iz babicinega vrta, jih tudi!
Potem je pa se cela serija popolnoma neverjetnih napovedi, ki samo sirijo strah:
“genska sprememba lahko oživi latentne (speče) viruse”
“vnešeni geni lahko aktivirajo speče rakotvorne gene”
“možen je horizontalen prenos genov med vrstami, predvsem bakterijami, kar lahko porodi novokomponirani patogeni mikrob, ki lahko povzroči globalno pandemijo in mu medicina ne bo kos”
Opaziš refren “lahko” v teh trditvah? Celo po večkrat zapored v eni povedi! Nič od tega se ne da dokazat! Čeprav verjetnost res obstaja, je tako mala, kot je nepomembna verjetnost, da bo naslednji Severinin album začel 3. svetovno vojno. In upam da zaradi te moje trditve ne bodo prepovedali Severine, kot tudi zaradi širjenja neracionalnih strahov glede GSO ne smejo prepovedati njihove uporabe!
Vse skupaj pa me spominja na debate iz začetka 19. stoletja, češ kaj vse se lahko naredi s svetom, če bodo vlaki šli prehitro. Ljudje so se bali od tega , da bodo vsi potniki pri določeni hitrosti pomrli, do splošne kataklizme! Na koncu se je seveda izkazalo, da je vse skupaj en bulšit! Razlika je samo v tem, da danes razvoj zagovarjajo tisti, ki se jih žigosa za “konzervativne”, pionirčki pa bi raje šli živet nazaj na drevo!
Hja. Včasih so res malo preveč entuziastični. Lep primer je fluoridizacija vode, ki so ji nasprotovali “konzervativni” desni. pa si kar poglejte koliko dobrega je ta korak naredil. Levi so izredno proti vsemu, kar pride s strani “korporacij”, desni pa malo preveč proti vsemu, kar pride s strani “vlade” - kot recimo prej omenjen fluor v vodi.
V Mercatorju ne kupujem NIČESAR! Je predrag. Zaradi mene je lahko butik z DOMAČO, z BIO (tudi moj drek je bio!) hrano.
>Verjetno Anton misli proteine, ki jih geni kodirajo.
Mah, v resnici je pomešal par stvari, iz neznanja, ali pa zato, da bi zavajal ljudi. Stvar je taka. Ko z genskim inženiringom vstaviš gen v DNK, se ta vstavi na bolj ali manj naključno mesto. In tam res lahko povzroci kaksno štalo. Ampak tisti rak ali karkoli pač že, nastane v koruzi, ne v človeku, in za človeka, tudi če ga poje, ni prav nič nevaren.
To je (tehnični) problem pri genskem zdravljenju ljudi z genetskimi okvarami in z gensko spremenjenimi poljščinami nima čisto nič skupnega.
O.
Prebereš prvi stavek: “Vprašanje gensko spremenjenih organizmov je za politologa izvrstno področje” … potem pa nehaš.
Nočem, da izpade appeal to authority, ampak priznajte si v DD in ZARES (in katerikoli drugi politični stranki), da faktov in metodologije za razreševanje kompleksnih pravnih vprašanj, znanosti, strateških premislekov,itd. (karkoli naj bi to že pomenilo), enostavno nimate.
Imate pa neverjeten talent za drekomlat. Čestitke.
Kje pa je dostopna ta metodologija? Jo na Marsu imate?
@kronist: sprašuješ napačnega.
Boš moral kar Jureta vprašati, on namreč kot POLITOLOG pravi: “imate vse: nepregledno število interesov in pogledov, skrite in manj skrite, ZNANOST na eni in drugi strani, kompleksna PRAVNA vprašanja, trk med milijarde in milijarde vredno INDUSTRIJO in revnimi mehiškimi KMETI, strateške premisleke.”
Jaz samo dvomim, da je on dovolj usposobljen, npr. za razreševanje kompleksnih pravnih vprašanj. Kar ga, po mojih merilih, uvršča med drekomlate.
Kaj bom Jureta spraševal, če je drekomlat. Tebe vprašam, upam, da nisi v isti kategoriji kot on. Ker drugače bi to pomenilo, da si full of shit, ali kako?
O zadevah, ki jih ne razumem oziroma nisem podučen, se ne izjavljam. Za razliko od politološkega strokovnjaka za kompleksna pravna vprašanja in za znanost.
Full of shit it is. Nimaš pojma, o čem je govora, pa druge obtožuješ mlatenja dreka. Zgleda, da Jureta dobro poznaš, ko se tako vehementno o njem izjavljaš.
“O zadevah, ki jih ne razumem oziroma nisem podučen, se ne izjavljam. Za razliko od politološkega strokovnjaka za kompleksna pravna vprašanja in za znanost.”
Moj zapis: “GSO: da, ne, mogoče? Ne vem. ”
Sasa, če je pretežko razumeti zapisano, lahko izbereš tudi drugi blog, sploh če imaš očitno zanimiv problem z mano.
@Jure: Ne skrbi, nikogar ne napadam ad personam. Izberem bloge, ki so mi zanimivi in takšne, kjer mnenje piscev ni enako mojemu. Štej kot kompliment. Trobljenje v isti rog me dolgočasi.
Če zadev “ne veš”, kot praviš v naslovu, potem je odvečno omenjati zraven, da si politolog. Lahko bi bil tudi smetar. Jaz sem razumel tvoj prvi stavek kot appeal to authority. Me pa tudi zanima, zakaj je GSO za nevednega politologa izvrstno vprašanje. Moja teza je zaenkrat še vedno, glede na tvoje parametre (kompleksna pravna vprašanja, znanost, industrija), drekomlat.
@Kronist: o Monsantu ne vem nič, zato o njem ne pišem nič in s tem tudi ne mlatim dreka. Je to težko razumeti?
Ti bom kot ekonomist in politolog takoj odgovoril. Pri malo vprašanjih je pravo tako jasno pogorelo. Vzemimo judikaturo WTO v zvezi z GSO - kje je tam meja med pravom in politiko? Kako institucionalna struktura mednarodnega ekonomskega sistema “prevede” interese določenih akterjev v določene oblike akcije? Ali je postopek potrjevanja GSO v EU podoben tistemu v ZDA, kje so razlike, zakaj so nastale, kako to vpliva na policy output? Ali se lahko neka epistemološka skupnost (npr. EFSA) sklicuje na znanost kot ultimativnega razsojevalca, kje so meje znanosti, kakšna je logika precautionary principle, kateri institucionalni set-up to načelo podpira, kateri ga razgrajuje? Pravo, znanost in industrija kot spremenljivke vstopajo prav v vsa omenjena vprašanja, ki jih ni mogoče zajeti zgolj skozi pravno ali orto-znanstveno optiko. Pogledati je treba širše, eko-nomsko, ali pač v dandanašnji osiromašenosti slovenske ekonomske znanosti, politološko. Pravniki naj blejajo v svoji sodniški štali.