Grims Show

Studio City. Pri napovedniku, da se bosta o financiranju zasebnih šol soočila Branko Grims in Majda Potrata, sem za trenutek okleval. Zakaj bi si po nepotrebnem dvigal pritisk? Vseeno gledam, daljinec je predaleč. In bilo je kaj videti. Pravi Grimsov tour de force. Branko se je pripravil, Majda malo manj (če se je na kaj takega sploh mogoče pripraviti). V studio je privlekel velikansko tablo in preverjeno taktiko. Nič o tem, zakaj bi bilo 100% financiranje šol dobro, zato pa več o “njih”, ki naj bi pred več kot desetimi leti enim zasebnim šolam že podelili tovrstno financiranje. Branko je našel šibko točko, ki je Majda ni znala povsem nevtralizirati. V kolikor bi bili argumenti napisani na papirju, bi se lahko reklo, da je Branko spopad dobil.

Toda ne beremo časopisa, gledamo televizijo. Branko krili, divje gestikulira, pada v besedo, Štefančič ga mora kar na silo prekiniti, da lahko sploh kaj vpraša. Vprašanja so itak odveč, ker Branko vedno znova pove isto. “Dragi Borut, dragi Tone”, nova različica, ponavljanje v neskončnost, ne glede na vprašanje.

Majda obsedi. Občasno se zazdi, da se sprašuje, kaj ji je tega treba. Zakaj Grims? V kakšen cirkus jo je znova poslala stranka? Je tega vse skupaj sploh vredno? Ko Branko izvaja vrhunce, me nehote spreleti zoprn občutek, da je gospa kar malo prestrašena, potisnjena v tisti svoj stol. Mučno.

A poučno, upam. Sedaj vemo, kaj bo Grimsova lajna ponavljala v celotni referendumski kampanji (če bo do nje prišlo). Za dobro javnega šolstva upam, da se bodo njegovi zagovorniki znašli bolje kot včeraj.