Gregor Golobič o stanju v slovenskem novinarstvu

Zdaj vem, zakaj gre Golobič enim tako strašno na živce.

Ja, Meršol. Obdobje (produktivnega) kaosa na Delu, ko je bila novinarska in mnogouredniška avtonomija precej realizirana, profesionalizem posameznih peres pa je bil takisto v največji meri prepuščen dobremu okusu, vesti in želodcu posameznih pisk in piscev. A ta restavracija “SZDL-jevskega duha” – nekatere reči so kar odporne na zgodovino – je šla na živce (in še na kaj) mnogim – predvsem v sami hiši: Apihu je bilo zamalo biti “samo” šef uprave in je hotel urednikovati (Slivnik je pa to vsestranskost kasneje brutalno realiziral), trojica Košir, Renko in avtor zgornjega zapisa so imeli svojo predstavo o enotirni uredniški politiki. In ta koalicija (ne pa Janša, Rop ali Šrot) je (zelo neusmiljeno in ponižujoče) odstavila Meršola (pa Lorencija s Sobotne). Hočem reči, da so stvari res bolj zapletene in da je defenestracija profesionalizma in degenerirano stanje v slovenskem novinarstvu v največji meri posledica odsotnosti lastne refleksije in vzdrževanja ključnih cehovskih standardov. JPDamijanov navijaški pristop, ki kuje v nebo npr. Frankla, preprosto zato, ker mu je (za razliko od Lorencija) vedno vse objavil, pač zgolj reproducira matrico in mantro, ki definira medijski pogled sedanje oblasti. Vir