Gostujoči zapis: Stalin in goli moški

V Dnevniku sem naletel na zapis o moskovski razstavi: Sporočila velikega vodje: Stalinovi avtogrami.

Najmanj, kar ob tej razstavi lahko rečem je: zanimivo. Ne preseneča, da so psihologi takoj dokazali, da to nima veze s kakšno Stalinovo homoseksualnostjo (tudi potlačeno ne), saj psihologi dokazujejo tudi, da sovraštvo sodobnih homofobov nima nobene zveze z njihovo potlačeno homoseksualnostjo, kot psihologi tudi dokazujejo, da homoseksualnost (biseksualnost) ne more biti univerzalna, “izvorna”.

Kajti če je biseksualnost izvorna (pa ne v smislu otrokove “predojdipske” polimorfne perverznosti), potem so gayi vsi, tudi Stalin in tudi Hitler. Zanimivo, kako to o Hitlerjevi homoseksualnost i(v kolikor o kakršnikoli seksualnosti pri njem sploh lahko govorimo) zagovarja samo en zgodovinar (nimam pri sebi imena), vsi ostali pa to tezo smešijo.

Klaus Theweleit je v svojih knjigah Moške fantazije natančno anliziral ogromno količino dokumentov, slik, pričevanj, avtobiografij nacistov – in pokazal, lahko rečemo dokazal, da je bila vez in gonilo med nacisti (izmaličena, “potlačena”, mimetična) homoseksualnost: poroke s sestrami najboljših, najtoplejših prijateljev, tudi eksplicitni opisi homoseskualnih praks, pa vojska mladeničev, harem, za vodjo SA Ernsta Rohma. Surovost, sadizem nacistov, je bila pravzaprav desublimirana homoseksualnost “preprostih zravih kmečkih fantov”(ki so sestavljali glavnino SS). Kot vemo, je pri zdravih kmečkih fantih homoseksualnost nekaj, kar ne obstaja.

Morda bi tako analizo, kot jo je Theweleit naredil za nacistično Nemčijo, bilo potrebno narediti tudi za Sovjetsko zvezo – tudi Stalin je bil en tak zdrav kmečki Gruzijec.

Spomnim se tudi demonstracij v Rusiji pred nekaj leti, ko je izšel fiktivni roman, kjer je opis Stalinovih homoseksualnih delovanj. Demonstracije so bile burne – in zanimivo se mi zdi tole: ob vseh grozodejstvih, ki jih očitajo Stalinu so vmes tudi očitki za mnoga, ki jih ni storil – pa zato ljudje še niso šli na cesto demonstrirat proti tem lažnim obtožbam, ko pa je izšel roman s fiktivnimi opisi Stalinove homoseksualnosti, so šli na ulico!

Preden se usuje plaz smešenj in dokazov, da so Stalina privlačile samo ženske, naj povem, da to za moj argument sploh ni pomembno. Gre za problem univerzalne potlačene homoseksualnosti in za problem tega, da je homoseksualen tudi Gospodar, Freudov Praoče, da nima v lasti le vseh žensk, ampak, kot pravi Deleuzue: tudi vse penise in vse anuse, in da je velik delež moči, s katero Gospodar deluje v družbi ravno nepriznana, prepovedana homoseksualnost.

Od začetkov učlovečenja, naj bi bila temeljna družbena vez, “Gospodar” ki ureja družbo, menjava žensk med klani “heteroseksualnih” moških. Toda Judith Butler v Gender trouble pokaže, da je ta temeljna “moč” že prevara: izza fasade heteroseksualnih moških se skriva homoseksualna mafijska bratovščina moških, ki si “podaja” ženske – kar daje videz, da je ženska tista, ki je zaželjena, a želja, ki vse poganja je v resnici drugačna.