| 21. September 2007 | | kriptoproletarecNikoli ne reci nikoli. So stvari, ki se človeku v mladih letih zarečejo. Ena takih, je sveta zaobljuba, da glasbenih skupin, ki se zberejo samo za obujanje slavnih dni ne bomo podpirali. Ok, medtem je minilo kar nekaj let. Nekateri smo celo sodelovali pri podobnih podvigih obujanja stare “slave”. In ko odvržeš v bistvu nesmiselne predsodke, vidiš, da je res vse skupaj zgolj zabava. In ko se zberejo stari prijatelji iz mladosti, je lahko še kako zabavno tako za sodelujoče kot za nas poslušalce.
Gorilla Biscuits so bili vedno eden mojih najljubših bendov. V srednji šoli sem ponosno nosil ceneno potiskano majico z njihovim motivom. Njihov edini album Start Today iz leta 1989 je odlična mešanica hardcore energije in prefinjene melodike s presenetljivimi vložki (ustna harmonika, žvižganje). Sporočilno so bili usmerjeni v vsakdanje teme o prijateljstvu, nenasilju, tekmovalnosti, vendar so besede tako izbrane, da smo jih včeraj tudi po 15-ih letih še vedno večina znali na pamet.
Fantje iz New Yorka so se tako zopet znašli na evropski turneji in se na srečo ustavili tudi uro in pol vožnje od slovenske meje. Kljub kultnem statusu benda se je zbralo le kakih 150 ljudi, kar me je malo presenetilo. Vendar je bila starost poslušalcev okoli 30 let, najstnikov je bilo samo za vzorec. Kljub temu pa je bilo publike ravno dovolj za odlično vzdušje. GB so začeli silovito, hiti so se kar vrstili, publika je prestavila v peto prestavo (prerivanje pod odrom, stage diving in ostala klasika, ki spremlja takšno sceno že 25 let). Tako kot sem z leti postal zelo izbirčen glede koncertnega dogajanja, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je takšen nastop vsekakor presežek. Nastopajočim se ni poznalo, da se bližajo 40-emu letu. Koncert so zaključili s klasično pesmijo tedanje generacije njujorškega hadkora As one od Warzone in začetno pesmijo z istoimenskega albuma Start Today. Nasmehi na obrazih publike so pričali, da smo bili vsi še kako zadovoljni. Mogoče izlet v preteklost, nostalgija po izgubljenih letih ali pa občutek, da ni potrebe za prisilnim odraščanjem. In dogodek, ki ti ne odvzame energije, ampak te napolni z voljo in željo po ustvarjanju. Time Flies!
hmm….škoda, kaj sem zamudila….