Gledališče vs. kino

| 17. July 2007 | | Jure

Statistični urad:

Slovenska gledališča so v letu 2005 privabila skoraj milijon obiskovalcev - skoraj za tretjino več kot leto poprej.

Statistični urad republike Slovenije je izdelal poročilo o obisku kinopredstav za leto 2004 in 2005 ter ugotovil, da je obiskovalcev kinopredstav v Sloveniji vse manj.

Ob “doživetju”, ki ga nudi recimo ljubljanski Kolosej, vas tole ne more niti malo presenetiti. Že nekaj časa imam ob vsakem obisku tiste grozne stavbe v BTC-ju itak občutek, da se jim sploh ne da več, da deluje avtomatsko. Največji vic je internetni nakup kino vstopnic, kjer lahko plačujete samo z Jokerji, zaradi česar je vse skupaj popolnoma neuporabno. Kreditne in bančne kartice očitno še ne obstajajo. Ostaja še mobitel, vendar za tiste, ki imamo službene, to spet ne pride v poštev. Malenkosti, ki povedo vse. Takšne malenkosti so ob hudi konkurenci drugih vrst zabave lahko odločilne. Kino ima pred gledališčem pač hud hendikep.

Boris Kobal je za zadnji Dnevnikov Objektiv povedal tole:

Se lahko zgodi, da bi internet povozil gledališče?

Ne vem, če se da gledališče nadomestiti. To je bolj problem filma, kinodvoran, ki jih v kratkem ne bo več, gledališče pa ima neko posebno prednost in sicer živega človeka, ki ga ni mogoče nadomestiti s takim ali drugačnim posnetkom. Pri digitalnih vsebinah, naj gre za glasbo ali film, je bolj ali manj vseeno, kako in kje jih gledamo, živ nastop pa je nekaj drugega. In to je tisto, kar drži gledališče pokonci že nekaj tisočletij.

Kinodvorane pa bodo izumrle; kokice lahko ješ tudi doma, tudi smetiš lahko po tleh, pa še ustaviš lahko film, da greš vmes na stranišče, ali ga prevrtiš naprej, če te dolgočasi. Z gledališčem pa kot gledalec ne moreš manipulirati: lahko greš sicer domov, lahko se dolgočasiš, vendar pa se doživljanju človeškega na odru ne moreš izogniti. Tako da tudi dvomim, da se bodo nekoč v prihodnosti gledališke predstave gledale po internetu, to preprosto ni in ne bo isto kot prava stvar. Gledališče bi propadlo le v primeru, da bi se človeška družba korenito spremenila, kar pa je konec koncev tudi možno: še en Bush ali dva, pa sploh ne bo več nikogar. Vir.

Letos prvič kupil abonma za MGL. Usklajen s statistiko ;)