| 14. September 2008 | (Pop)kultura | kriptoproletarecDa vas malo odtrgam od dnevne politike, ponujam kulturno politiko. Potem ko so na javni televiziji zavladale zdravice, je potrebno po vseh medijih ponujati malce drugačne godbe. Dejstvo je, da tudi glasbeni okus določa vrednostno usmeritev. Ali morda obratno? ![]()
Tu je nekaj glasbenih skupin in njihovih albumov, ki so v zadnjem času pri meni zbudile največ zanimanja in tudi užitkov.
Black Kids - Partie Traumatic
Post punkovski dance revival je aktualen že nekaj let, večinoma po krivdi otoških zasedb. Black Kids so otroci Floride Jeba Busha. S svojim prvencem nas hitro zazibljejo. Sicer pa nas že sam naslov I am not gonna teach your boyfriend how to dance with you prepriča.
Burning Saviours - Hundus
Po odličnih Witchcraft sem na daljni Švedski odkril še Burning Saviours. Za vse ljubitelje prvih plošč Black Sabbath je to nujna zadeva. Težke kitare, kombinirane z akustiko, vokali, ki zvenijo odmaknjeni nekam v neke druge dimenzije.
Calexico - Carried To Dust
Nova plošča puščavskega dueta Calexica ponuja poleg običajne mešanice americane in folka, kar nekaj kubanskih vplivov. S posvetitvijo prve pesmi glasbeniku Victorju Jari, mučeniško ubitemu ob državnemu udaru v Čilu, pa še dodatno pokažejo, da je njihova glasba na strani sil svetlobe.
Magyar Posse - Random Avenger
Noben, ma res noben post ne more mimo Finske, tako da predstavljam še ta odlični finski bend. Album je sicer starejšega datuma, vendar to ni ovira za nas časovne popotnike. Orkestralno zgrajeni instrumentalni post rock ponuja izlete skozi neznane pokrajine. Za pokušino še nagrajeni video z aktualno tematiko.
Mugstar - Mugstar
Za potovanja po vesolju še malo space rocka iz Liverpoola. Odlična plata iz leta 2006 instrumentalnega rocka. Na sploh ugotavljam, da glasbo čisto drugače dojemam, če ni prisoten vokal. Veliko bolj se lahko posvetiš vsakemu instrumentu posebej. Valovi organiziranega hrupa vas bodo odnesli nekam v višave. Tudi brez pomoči določenih substanc.