Drugi dom
Fundamentalist Kovač ga v Financah biksa
| 24. January 2007 | | shotokan
V današnjem komentarju na mnenjskih straneh Financ liberalni fundamentalist in skrajnež Stanislav Kovač med številne verodostojne argumente, ki bi vsakega pravičnika - ne pa tudi poznavalca centralnega bančništva - prepričali, da Gaspari ni ustrezen kandidat za guvernerja Banke Slovenije (BS), podtakne tudi dvomljivo ekonomsko-politično modrost. Zapiše namreč:
Nepregledno delovanje Gasparijeve banke (t.j. BS, op.p.) se kaže v dejstvu, da med številnimi razlogi za hitro znižanje inflacije ni nikoli niti z besedo omenila upočasnitve rasti deviznega tečaja in njegove poznejše stabilizacije.
Živčno zaklinjanje (”ni nikoli niti z besedo”) kaže na to, da je Kovača znova zmotil uspeh gradualizma, zaradi katerega je Slovenija po zadnjih podatkih na letni ravni realizirala 5,6-odstotno gospodarsko rast. Spomnimo se, kako so liberalni dogmatiki skupaj s tretjerazrednimi diplomanti prvorazrednih fakultet iz IMF v začetku 90-ih let vztrajali pri fiksaciji tečaja tolarja in izganjanju hudiča inflacije. Kam je fiksacija tečaja pripeljala tiste vzhodnoevropske države, ki so šle na limanice neoklasičnim indoktrinirancem, je jasno: evro je 1.1. 2007 zaradi stabilnega makroekonomskega položaja lahko prevzela le Slovenija, druge države pa bodo morale najprej počistiti razbitine svojih zgrešenih gospodarskih politik in posledice izvirnega greha iz 90ih - nepremišljene fiksacije tečaja.
Mitji Gaspariju bi morali zato, ker se je uprl vulgoliberalnim jurišnikom, čestitati, ne pa dejstva, da je bil eden izmed najpomembnejših politikov in gospodarstvenikov, ki so slovenski tolar usmerili na pot usmerjane depreciacije, izpostavljati kot dokaz njegove neverodostojnosti. Do leta 2004, ko se je Slovenija pridružila tečajnemu mehanizmu ERM II in vezala tolar na evro, so lahko tako slovenski izvozniki računali na to, da jim bo naraščanje tečaja pomagalo pri zagotavljanju njihove konkurenčnosti.
Čas, ki ga je izvozno usmerjenemu slovenskemu gospodarstvu z usmerjano depreciacijo med drugimi kupil Gaspari, je bil potreben za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva brez liberalnim fundamentalistom tako ljubih šok terapij. Prav zaradi relativno gladke tranzicije je lahko Slovenija dve leti udobno živela s fiksiranim tečajem in se z vstopom v evroobmočje brez prevelike sentimentalnosti poslovila od tečajne politike kot pomembnega instrumenta vodenja gospodarske politike.
Kovač je s svojimi insinuacijami pokazal, da mu je pri presoji verodostojnosti centralnega bančnika bolj pomembno vztrajanje pri nekih ozkih, arbitrarnih ekonomsko-političnih dogmah kot pa gospodarski pragmatizem. Bog ne daj, da pride tak pridigar na čelo katerekoli centralne banke!
(Še brez glasov)
Loading ...
Mah saj je tudi drugi kandidat za guvernerja gradualist. Le strankarsko ni omadeževan, to je pa tud vse.
Kovačevih blodenj niti bral nisem
Evro je 1.1.2007 lahko prevzela le Slovenija zato, ker je startala z 20 - 30 letno prednostjo pred konkurenti. Če je to, da ga bodo že čez 2 leti prevzeli naši srednjeveški tekmeci in da smo v Evropo vstopili celo skupaj z njimi uspeh gradualizma, potem se veselim, da bomo čez naslednjih 15 let za leto pri čem prehiteli Srbijo.
Visoka rast (…Janševe vlade) je del svetovne konjunkture; plima je dvignila vse čolne in ni lokalni pojav. Tipično imaš pri teh zadevah še določen zamik (najprej se ti dvigne ZDA, nato Amerika) in enako pri padcih, tako da boš verjetno lahko populistično rajal in gostilniškim socialistom razlagal socialistonomijo drugo leto, ko bo že čas za kakšno recesijo.
Fiskacija tečajev pa je zrasla v tvoji glavi, celo stvar si si preprosto izmislil. Pred dvemi leti je potekala debata, kaj je krivo za inflacijo. Stara garda je prodajala socialistonomijo (in agroekonomijo, saj naj bi nanjo vplivalo tudi vreme), resni ekonomisti pa so jim lepo pojasnili, da gre za monetarni pojav.
To so jim pozneje tudi dokazali (in lepo povedali še tujci), zato so socialistonomisti danes besni - kar je najbrž vzrok za tvoj frustracijo. “Mladeniči” so jim dali lekcijo; ki sploh ni bila posebej težka, saj so dvorni ekonomisti gradualistov doktorirali iz dvomljivih etnično specifičnih programov (npr. Bogomil Kovač uradno iz “marksistične ekonomije”) …
Držite se tem, ki jih razumete: homoseksualci, Romi… Pri drugih se le smešite.
Mimogrede, floating exchange rates je izrazito liberalna (libertarna) ideja, ki jo je spromoviral Milton Friedman. Govoriti, da so liberalci proti njej je retardirano in kaže nepoznavanje osnov tematike… Če nimaš pojma, za kaj se zavzemajo liberalci, zakaj raje ne komentiraš, zakaj se zavzemaš ti?
pozabil si na tablete LOL
tomaž štih, prosim, da se na tem blogu lepo obnašaš, ker ga ne berejo le liberalni skrajneži, ampak tudi razmišljujoči ljudje, zaradi česar se blog kot referenca pojavlja tudi v množičnih medijih. pomisli, da ustanavljaš stranko, in da ti javni epileptični napadi in kvasenje neumnosti lahko škodijo pri sredinskih volilcih, ki cenijo lepo poštirkane mladeniče brez pene na ustih. če ne gre, vzemi tableto, kot ti je svetoval jure.
lepo, da si povedal, zakaj se zavzemajo liberalci, ampak zakaj tega ne poveš kovaču, ki se z nostalgijo spominja dni - ne pred dvema, ampak pred 15 leti -, ko so ameriški dečki iz IMF zahtevali fiksiran tečaj, saj naj bi takšna šok terapija zelo godila slovenskemu gospodarstvu. njegovih insinuacij, češ da BS ni “niti z besedo nikoli” omenila stabilizacije tečaja kot pomembnega dejavnika zniževanja inflacije, ni mogoče razumeti drugače kot ressentiment, da gaspari ni dal zaslužene veljave idejam vulgoliberalnih IMFovcev, ki so takšno stabilizacijo zahtevali že pred 15 leti.
tako da znižaj greben in me ne uči politekonomije - zato boš moral še pojest mal žgančkov.
Ponovno ti svetujem, da se držiš tem, ki si jih sposoben razumeti. Ni moj problem, če liberalce, ki se od nekdaj zavzemajo za floating exchange rate zamenjuješ z drugimi skupinami.
To je tvoja težava in od mene je korektno, da te opozorim, da si zelo očitno na področju nekompetenten.
Sem pa iz dosedanjih izkušenj prepričan, da bi ti šlo kot članu LDS bolje na področju izbrisanih, romov, istospolnih in marksizma.
ti seveda o moji kompetenci ne moreš soditi, ker zato nisi kompetenten.
nekateri liberalci se zavzemajo za floating exchange rate, nekateri zagovarjajo šok terapije, ki zahtevajo fiksiran tečaj. svetujem ti, da v prihodnje več pozornosti nameniš brzdanju svojih totalitarnih impulzov: liberalci po mojih izkušnjah niso monolitna gmota, ki malikuje miltona friedmana in zaklinja fundamentalistične liberalne blodnje, ampak se mednje prištevajo tudi nekateri drugi ugledni strokovnjaki, ki imajo na gospodarske zadeve dosti bolj pragmatičen in realen pogled.
med slednje ti gotovo ne spadaš, zaradi česar je edini tvoj argument v tej razpravi ta, da nisem pravilno uganil, kako tomaž štih definira liberalca. Ma nemoj, ćobane …
Tudi Jelko Kacin bojda zasebno ljudi zmerja s ćobani. Si to prevzel od njega?
Če si mnenja, da ne razmišljajo vsi liberalci isto, potem je povsem na mestu vprašanje zakaj pišeš takšne posplošene neumnosti?
Glede na dejstvo, da je floating exchange rate liberalni izum in da Friedman nekako je avtoriteta za 90%+ liberalcev je potrebno bolje definirati, kateri klovni so zagovarjali fiksiranje tečaja?
Gasparija so zaradi tega včeraj kritizirali desničarji, ne pa liberalci. Floating exchange rate je osnova liberalne ekonomske politike. Nič ni bolj liberalnega od tega, da države ne uravnava tečajev, ampak le te uravnava trg. Uravnavanje tečajev pomeni ali prepovedati državljanom, da prodajajo valuto in kupujejo tuje valute ali pa se izpostaviti tveganju, da boš realne razlike kril iz rezerv - liberalci že 50 let opozarjajo na te pomankljivosti; ne pa da bi to zagovarjali.
No, češnjica na torti, floating exchange rate je seveda deloval zato, ker je liberalna rešitev. Gaspari je ušpičil kakšno neumnost, ampak to ni bila ena izmed njih.
no, lepo, da se strinjaš z menoj. od kod pa so prihajali klovni, ki so zahtevali fiksacijo tečaja, pa je znano - iz pribežališča liberalnih fundamentalistov, kot je Mrkaić, namreč iz IMF.
za kovača pa je znano, da je liberalni skrajnež, ki se posmehuje gradualistom. verjetno ga je treba opomniti, da gradualizem ni vedno nasproten liberalnim receptom velikega friedmana, ravno nasprotno, gradualizem je samo bistvo liberalne gospodarske politike.