| 26. Junij 2006 | | JureSueddeutche Zeitung je v sobotni izdaji objavil tudi intervju z zdaj že 93-letnim Miltonom Friedmanom, “visokim svečenikom trga”. Intervju, ki vam ob branju večkrat izvabi tisto “že, že…ampak.” S Friedmanom se strinjam glede vojne v Iraku in neumnosti vojne proti drogam, pri ostalem pa imam velike pomisleke. A vseeno, a kdo lahko cesarju z Nobelovo nagrado ob takem odgovoru:
Was ist mit Ländern wie Finnland, wo der Staat effizient ist, die Leute gern Steuern bezahlen und die Wirtschaft wächst? Man trifft in dieser Welt auf alle möglichen Anomalien. Es gibt keinen Grund, weshalb Laisser-faire nicht auch in Skandinavien funktionieren würde.
že končno pove, da je nag?
(Pripis: “anomalija” je lep evfemizem za nezmožnost pojasnitve/razlage in dober napotek, da ste teoretsko malo bosi)
…ko so teoretsko plodni; namreč takrat, ko omogočajo identifikacijo odstopanj/anomalij od modela in zanj ponudijo ekonomične razlage…
jp
Veseli me, da vaju počasi vzgajam v prava libertarca. Še nekaj salto mortal, kot je tale z Webrom in pristala bosta med libertarci.
V bistvu je dobro, da vmes iz sebe ventilirata ta nakopičeni bes ob spoznanju zlaganosti lastnega plemenskega statusa; tako bo prehod lažji.
Predvčerajšnjim sta se skupaj z Mencingerjem vendarle odločila, da je bila inflacija pa morda vendarle monetarni pojav, včeraj sta hvalila liberalne prijeme, ki pospešujejo nemški izvoz, danes navajata kot vir Webra in objavljata intervjuje s Friedmanom, jutri … kdo ve? Matra vaju le še skandinavski model, ki pa niti ni tako zelo skandinavski, saj imajo te države po resnih meritvah zelo liberalne ekonomije (v primerjavi z drugimi) in je pravzaprav vajino nestrinjanje v osnovi le še glede nekaj točk. Vesel sem za vaju. Saj vesta, kako pravijo. Samo tepci in mrtvi nikoli ne menjajo mnenja.
Delaš v neklimatizirani stavbi?
Zelo se veselim, da se odmikata od skrajnosti. Le tako naprej. Kot vidita je vendarle pomagalo, da se je razbilo tisto nezdravo okolje SP Dela - to je očitno pozitivno vplivano na vajino pripravljenost sklepanja kompromisov s politično zmernejšimi od vaju.
Po moje lahko za skupnost kot ozdravljeni neosocialistični skrajnež več storiš, če javno spregovoriš o svoji težavi, kot, če jo zanikaš in se postaviš na fiktivno stališče, da si bil itak vedno zmeren. V bistvu je to škodljiv premik iz taktiziranja nazaj v bes in zanikanje…
Poglej na vrh tega sporočila. Tam leži odgovor, kdo je s kom obremenjen. Izhajajoč iz te tvoje obremenjenosti najdi odgovor na vprašanje zakaj se ti to dogaja? Tam se začnejo kisla spoznanja.
Kislo spoznanje malega uradniškega napoleona o kruti razliki med svojim realnim in svojim namišljenim plemenskim statusom?
Najbolj pa seveda o temu, kdo mu je vzel liziko…
Zanimivo se mi zdi da so najbolj goreči libertarci pri nas in po svetu programerji. V ZDA ja recimo takšen Michael Badnarik.
Predlagam da gre kakšen sociolog ali psiholog raziskat kaj povzroča vse te komplekse.
gre za pomanjkanje širine, kar pa ni zgolj značilnost programerjev, ampak se najdejo tudi drugje. čeprav tomaž je akuten primer.
Če človek prebere tvoje prvo sporočilo upravičeno dobi občutek, da si neizmerno obremenjen z mano. Ta občutek še utrjuješ z brskanjem po moji domnevni preteklosti. Se zavedaš, da to ni normalno?
Mimogrede, v življenju se nikoli nisem dotaknil Jave ali Flasha, tako da si mi s podtikanjem dejansko poklonil dokaz neizmerne količine blefiranja v tvojih besedah.
Kako to, da moraš kljub svojemu “neizmernemu znanju” in edini pravi pasji znački uporabljati takšne metode? Človek bi mislil, da boš prišel na moj blog in mi razložil “resnico”, tako, kot si to počel v Sobotni prilogi.
Tebi pa argumenti očitno delajo velike probleme. Sklepam, če moraš 1) osebno napadati, 2) se sklicevati na pasje značke, 3) diskreditirati na podlagi plemenskega statusa in 4) povzdigovati samega sebe (da slučajno drugi tega ne bi tega “napačno” razumeli).
Mlade, nadebudne fdvjevke pred diplomo se mi pritožujejo nad politično indoktrinacijo, ki jo “znanstveniki” zganjate nad njimi. Ubogi otroci.