Znano je pa tudi, da Mrkaić nima pomislekov groziti s tožbami tistim, ki mu vrnejo z enako mero. Imajo pač več jajc kot kakšna brbljava tožibaba.

P.s.: Tudi če bi Hanžek odkrito pozval Frankla k odslovitvi Mrkaića, ne vem, zakaj bi glede tega delali halo. Tudi Hanžek je bralec Financ, ki si očitno želi višje kakovosti člankov. Frankl bi moral biti vesel dobronamernih predlogov.

Da pa je Frankl intimno zavezan pljuvanju po argumentiranih kritikah neoliberalnega drekanja, pa je zame novo. Menil sem namreč, da se ne bi nikoli spustil na mrkaićevo raven in se iz svojega privilegiranega mesta v časopisu tako pritlehno usral na pismo bralca, ki se mu je drznil oporekati. Ne le, da je izpadel kot potrčko kolosa iz Washingtona, blamiral se je tudi kot javna oseba.

Toliko ad hominem izpljunkov, napačnih analogij, napačnih vzrokov in manipuliranja človek težko sreča.
Vse to dela Finance ne le za rumene, temveč scalno kalno rumene.

Samo za primer: Hanžek ni nikjer pozival k temu, da se Mrkaića odslovi kot kolumnista (ja, resen časnik bi si to težko privoščil glede na dejstvo, da objavlja najboljšega kolumnista vseh časov). Pač pa je pozval k premisleku o sovražnem govoru, ki ga ta nenehno izvaja. V zameno po argumentiranem odgovoru je dobil bruhanino, v kateri, če prav vidim, Hanžka sploh ne omenja. Svojo polemiko je vtaknil v svojo kolumno, da bi v njem Hanžka naredil za nekredibilnega le zato, ker se je nekoč peljal z limuzino. No, za prepoznavanje takšnega ad hominem res ne potrebujete več kot končanega vrtca.

Ampak glede na številne Franklove obrambe je zdaj jasno: dejansko je odgovorni urednik Financ Mrkaić,
Frankl pa se pod sovražni govor čle podpisuje.

Kar se tiče mojega prevoza v službo, pa bi me moral Frankl pohvaliti zaradi racionalne izrabe službenega časa. Sam veliko raje hodim peš ali pa se vozim z avtobusom. Tako sem ravnal na poti v službo, ko sem upravljal s svojim privatnim časom. Ko pa sem bil v službi, sem se moral hitro vrniti na delo. In najhitreje je bilo, če me je odpeljal tja šofer, ki je bil na instituciji zaposlen že prej. In enako je bil avtomobil kupljen pred mano. Če se še spomnite, sem mercedes prodal, denar namenil projektu za otroke, sam pa sem uporabljal nekaj let starega megana.

Ne vem tudi, na čem gradi moje domnevno nerazumevanje demokracije. Morda to, da sem svoje mnenje napisal Financam. Če je to to, potem ne vem, kdo ne razume demokracije. Tudi o rasističnih opaskah si nisem na jasnem.

MH