DRUGI DOM

Frankl je storil, kar bi moral storiti vsak urednik: svojemu kolumnistu je pokril hrbet. Hvala bogu so minili časi, ko so hanžki diktirali uredniško politiko časopisov. V Franklovem izvajanju me moti le, da se usaja nad oznako Financ kot rumenega revolver tiska. Če že tiska Mrkaićeve izbljuvke, bi moral kot urednik realno presoditi njihov domet. Ampak Frankl se zgleda s takim načinom drekanja intimno in ne le poslovno strinja. Vsaj dvoličen ni tako kot Hanžek :)

Zanima me tudi, član katere nomenklature je Hanžek?

hipijevske ;)

Roko na srce, ampak Hanžkov odziv na Mrkaićevo kolumno je bil res obupen. Franklu praktično naročuje, da lahko objavlja samo še kolumne, s katerimi se strinja. Za nameček mu pa še sugerira, s kakšnim pisanjem se sme in s katerim se ne sme več strinjati. Po domače povedano, od Frankla se pričakuje malo več cenzure. V imenu "kulture"… Ogabno! In če k temu dodaš še dejstvo, da so to misli izpod peresa bivšega Varuha človekovih pravic, normalnemu človeku res z lahkoto obrne želodec…

Če ste prebrali moje odmeve, ste lahko opazili, da ne pozivam Financ na to, da bi odslovili katerega koli kolumnista. Le ugotavljam, da izjava pod kolumnami, ki pravi, da predstavljajo le avtorjevo mnenje, ne drži. To, da se z manipulativnim pisanjem uredništvo Financ strinja, dokazuje tudi objavljeni odlomek iz Franklovega pisanja. Ne polemizira z mojimi stlišči, ampak, čisto po mrkaićevsko, osebno diskvalificira nasprotnika. Take diskvalifikacije so, da sem član nomenklature (Rad bi vedel, karete), da trdim, da je avto predvsem sredstvo za hiter premik od ene do druge točke (Kakšen pa je potem njegov osnovni namen? Hohštaplarija? Lovljenje punc?)

Kar se tiče mojega prevoza v službo, pa bi me moral Frankl pohvaliti zaradi racionalne izrabe službenega časa. Sam veliko raje hodim peš ali pa se vozim z avtobusom. Tako sem ravnal na poti v službo, ko sem upravljal s svojim privatnim časom. Ko pa sem bil v službi, sem se moral hitro vrniti na delo. In najhitreje je bilo, če me je odpeljal tja šofer, ki je bil na instituciji zaposlen že prej. In enako je bil avtomobil kupljen pred mano. Če se še spomnite, sem mercedes prodal, denar namenil projektu za otroke, sam pa sem uporabljal nekaj let starega megana.

Ne vem tudi, na čem gradi moje domnevno nerazumevanje demokracije. Morda to, da sem svoje mnenje napisal Financam. Če je to to, potem ne vem, kdo ne razume demokracije. Tudi o rasističnih opaskah si nisem na jasnem.

MH

Odgovor Mrkaića in še bolj odgovornega urednika Petra Frankla je šola argumentativnih zmot, v katero sta očitno
oba protagonista že dolgo vpisana. Pa tudi napredovala sta nekje do prvega letnika faksa, ker sta nekatere izpopolnila, da so manj videti kot zmote. Videti.

Toliko ad hominem izpljunkov, napačnih analogij, napačnih vzrokov in manipuliranja človek težko sreča.
Vse to dela Finance ne le za rumene, temveč scalno kalno rumene.

Samo za primer: Hanžek ni nikjer pozival k temu, da se Mrkaića odslovi kot kolumnista (ja, resen časnik bi si to težko privoščil glede na dejstvo, da objavlja najboljšega kolumnista vseh časov). Pač pa je pozval k premisleku o sovražnem govoru, ki ga ta nenehno izvaja. V zameno po argumentiranem odgovoru je dobil bruhanino, v kateri, če prav vidim, Hanžka sploh ne omenja. Svojo polemiko je vtaknil v svojo kolumno, da bi v njem Hanžka naredil za nekredibilnega le zato, ker se je nekoč peljal z limuzino. No, za prepoznavanje takšnega ad hominem res ne potrebujete več kot končanega vrtca.

Ampak glede na številne Franklove obrambe je zdaj jasno: dejansko je odgovorni urednik Financ Mrkaić,
Frankl pa se pod sovražni govor čle podpisuje.

Ta epizoda je povedna. Kot sem že zapisal, sem Franka vedno imel za profesionalca, ki ve, kako prodati časopis. Da pri tem uporablja Mrkaića, Pizdirja in ostale pisune ni problematično – to je pač uredniška politika uličnega prodajalca časopisov, ki ve, kaj v cajtng nosi denar.

Da pa je Frankl intimno zavezan pljuvanju po argumentiranih kritikah neoliberalnega drekanja, pa je zame novo. Menil sem namreč, da se ne bi nikoli spustil na mrkaićevo raven in se iz svojega privilegiranega mesta v časopisu tako pritlehno usral na pismo bralca, ki se mu je drznil oporekati. Ne le, da je izpadel kot potrčko kolosa iz Washingtona, blamiral se je tudi kot javna oseba.

Pritrjujem zgornjemu komentarju M. Hanžka. Dodajam, da se Mrkaićeva katastrofa v njegovi zadnji repliki začne že v prvem odstavku. Hanžku očita, da ga je (Mrkaića) brez dokazov žaljivo obtožil "zanesljivega vpliva na povečano umrljivost in samomore". Tega Hanžek seveda ni naredil, saj se njegova obtožba nanaša na mladoekonomiste (na primer čikaške fante), kar pa ne pomeni, da na vse mladoekonomiste. Mrkaić je glede tega zelo natančen, kadar sam druge obtožuje. Če bi bila glede Hanžkove izjave situacija obrnjena, torej če bi nekaj podobnega obtoževal Mrkaić, na takšno izjavo pa bi od Hanžka dobil odgovor, kot ga je zgoraj napisal on (Mrkaić), bi Mrkaić takšnega razglasil za funkcionalno nepismenega in ga poslal brat osnove logike.

P.s.: Tudi če bi Hanžek odkrito pozval Frankla k odslovitvi Mrkaića, ne vem, zakaj bi glede tega delali halo. Tudi Hanžek je bralec Financ, ki si očitno želi višje kakovosti člankov. Frankl bi moral biti vesel dobronamernih predlogov.

Dobra poanta, Ervinator. Opozoril bi tudi, da Mrkaić v svojem žaljenju nikoli ne uporablja imen in priimkov razžaljenih, ampak raje pljuva po novinarski sodrgi, slovenskih živalskih stupidah etc. Tako lahko tiste, ki se čutijo razžaljene, pošilja na tečaje logike, ter se jim posmehuje, da so se v njegovih gnusnih karakterizacijah prepoznali.

Znano je pa tudi, da Mrkaić nima pomislekov groziti s tožbami tistim, ki mu vrnejo z enako mero. Imajo pač več jajc kot kakšna brbljava tožibaba.