Fragmenti o krizi

Trenutna kriza kapitalističnega gospodarskega sistema je predvsem kriza učinkovitosti sistema. Zato toliko bolj pade v oči ocena, da gre tudi za krizo vrednost, in nenazadnje zaključek, ki ga po dolgem obdobju zopet zasledimo v množičnih medijih, da je sistem nepravičen do delavcev.
Kajti parametri so ostali enaki, delitev produkta med kapitalom in delom je podobna. Le da se je redko kdo še pred kratkim spraševal o pravičnosti sistema, ker je le-ta vsaj v razvitem svetu omogočal lagodno življenje srednjemu razredu. Kriza je odkrila, kako poteka delitev dobička, in da jo v krizi najslabše odnese šibkejši partner. Da meritokracije ni. In v teh časih je toliko težje prodati pravljico o skupnem čolnu. Ta skupni čoln spominja bolj na galejo, kjer je delitev dela in seveda ugodnosti radikalno postavljena.
Ko nastopi gospodarska kriza, se jasneje pokaže, razkrije, koga najbolj ščiti pravni sistem. Ko govorimo o pravni državi, seveda mislimo predvsem na vnaprej določena pravila, ki veljajo za vse enako. Vendar pravna država pomeni predvsem formalno ogrodje postopkov, ki zagotavlja vsakomur določene pravice. Problem je v vsebini predpisov. Pravni sistem vedno sledi gospodarskemu sistemu, skrbi, da so realni odnosi v produkcijskem procesu tudi pravno urejeni. V kapitalizmu mora pravo postaviti pravico do zasebne lastnine na prvo mesto. Prav to pravico ureja celotno področje obligacijskega prava. Zato tudi ni odgovora na vprašanje, kako preprečiti izplačila milijonskih nagrad zaslužnim menedžerjem. Že od rimskih časov velja, da je pogodbe potrebno spoštovati. Pa ne gre samo za ekscesne izjemne nagrade posameznikom, ob katerih je zgrožen povprečen prebivalec naše države. Državi pa ostane le vloga policaja, ki bo miril razjarjene množice ali pa vsaj posamezne padalce, ki jim bo prekipelo. Žalostna je podoba pravnih strokovnjakov. Tako ponosnih na svojo konzervativnost, ki naj bi bila ena od temeljnih sestavin pravnega delovanja, in tako neinovativni, kadar ne gre zgolj za njihove osebne koristi. Svet se spreminja iz minute v minuto, reakcija prava pa je počasna, počasna. Kot da jih padec nemškega pravnega sistema v tridesetih letih prejšnjega stoletja ni dovolj izučil.
V izrednih razmerah so potrebni izredni ukrepi. In nič ni narobe z razmišljanjem o nacionalizaciji, renacionalizaciji, odpravi finančnih skladov, uvedbi temeljnega dohodka… Še več. Ni dovolj samo razmišljati. Vlada je na potezi, da začne reševati krizo s prestrukturiranjem gospodarstva, vendar v korist delavcev.