Format pro & contra in novinarska odgovornost
Video, ki si ga bo – že zaradi dolžine – ogledalo premalo ljudi; pa bi si ga morali. Mnogi.
Okrogla miza “Format pro & contra in novinarska odgovornost” from nina hudej on Vimeo.
Video, ki si ga bo – že zaradi dolžine – ogledalo premalo ljudi; pa bi si ga morali. Mnogi.
Okrogla miza “Format pro & contra in novinarska odgovornost” from nina hudej on Vimeo.
Jezus… čeprav me ima, da bi upošteval sandrin nasvet, bom vseeno odgovoril
“Ko nekomu začneš prepovedovati njegovo mnenje, so človekove pravice zelo beden izgovor za to.”
kje si ti videl prepovedovanje? vsak lolek lahko ima svoje mnenje, sam to še ne pomeni, da ima pa kar pravico to mnenje razglašat prek nacionalnih medijev.
ko podreš princip, da vseeno obstajajo relevantna in manj relevantna mnenja in govorci, dobiš to brozgo, v kateri smo danes. In to ima realne posledice; izvrsten primer je omenjen kar v videu: kdo je pod prejšno vlado “usmerjal” slovensko osnovno šolo: babnica, ki je sfejkala civilno družbo, in bila popolnoma nekompetentna. zakaj? Ker se je medijsko profilirala, ker je “razdirala” eno za drugim, ker jo je vsak novinar, ki je imel 5 minut časa, vlekel v studio in na papir, ker nihče ni rekel, da pri debatah o šolstvu na najvišji ravni ni prav nič izgubila. Marš med floro na domačem vrtu in daj mir!
Fašizem? Pa kaj še! Minimalni standardi, da se lahko sploh začne smiselna debata!
in če bi kje mediji morali biti posebej senzibilni, je to pač področje človekovih pravic. Če tu ni selekcije, je klavnica… vedno, pa naj gre za geje, rome, samske ženske, priseljence, izbrisane…
Kaj odmeva iz parlamentarne debate o Družinskem zakoniku? Izvrstna argumentacija, ki jo je podala državna sekretarka? Malo morgen… Jelinčič & Cukjati!
A še nimamo dovolj? Ali pa bo končno nekdo le pritisnil “ignore”, rekel, da nekaj je za gostilno, nekaj pa za prvokategorni nacionalni medij?
Hvala prav tako za nauke iz biologije. Hvala, ampak nepotrebno, ker nihče ne zahteva revolucije v bioloških danostih, le enakopravnost pri postopkih, ki so dani heteroseksualcem.
Po tej vaši logiki mora družba posvojiti otroka komurkoli, ki mu je sposoben zagotoviti okolje, ki bo omogočalo zdrav razvoj otroka. In tukaj niso diskriminirani le istospolno usmerjeni, vendar tudi vse “plemenske združbe”, pa menihi v samostanih in podobno. Če se odrečemo “naravni” logiki, to pomeni, da se odpovemo vsakršni logiki.
Uporabljaš lahko naslednje HTML oznake: STRONG, A, BLOCKQUOTE, CODE
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.
Hvala – zelo poučna zadeva.
Pro & Contra je stil kruha in iger, kjer se lahko vsak najbolj butast odloči za eno stran, ki preprosto ne more izgubiti.
Še vedno pa sem nekoliko v šoku nad fašistkom Repovžem in šefico ženskega oddelka “popravnega doma” FDV.
Ko nekomu začneš prepovedovati njegovo mnenje, so človekove pravice zelo beden izgovor za to. Repovž je pač lastnik medija in lahko z njim počne, kar ga je volja (čeprav mi je šele zdaj nekoliko bolj jasno, zakaj v Mladini berem samo stare sive mojstre in zakaj je večina berljivih od tam že pobegnila).
Novinarki sta bili solidno realni skupaj z mega carjem Blažičem – slava jim.
Sandra ga je pa zasvirala – njena izločevalna politika, ki je na momente mejila že na militantnost me je dobesedno zrajcala…
Vseeno pa se mi zdi, da v danem primeru (recimo pravice do posvojitve otrok), človekove pravice nekoliko nategnili na svojo mero: vsak ima pravico, da si dela svoje otroke in načeloma vsi razen Repovža in Sandre vemo, kako to gre (+ na -). Če delaš otroke – na – ali + na + je rezultat napetostnega potenciala 0 in čez 9 mesecev še vedno 0. Načeloma lahko rečemo, da je osnovna otrokova pravica, da ima starše, kakršnekoli že – po možnosti najboljše. Dejstvo pa je, da otroci zaenkrat na svet prihajajo – ne glede na vse človekove pravice – iz vagine, ne pa iz anusa.
Pa ne, da bi imel karkoli proti homo lobiju, ampak kot ponosnemu stricu treh nečakovcev, ki jih videvam takorekoč vsak dan, se mi zdi že sama želja po otrocih ekstremno nenormalna zadeva (če so vsi zdravi, naspani, siti in neposrani, človek mogoče lahko doživi določenih 33 sekund neke določene sreče na dan – vse ostalo pa je (po)trpljenje in odrekanje). Obstaja seveda racionala v vsej tej norosti “imeti otroka”: da nekoga še dodatno navežeš nase in se počutiš nekoliko bolj pomembnega in ustreznega družbenim normam…