Drugi dom
Finančna kriza ali socializem za bankirje
| 12. Marec 2008 | | kronist
Težko je dandanašnji biti bankir, še posebej v Španiji ali ZDA. Še do pred kratkim si je velika bankirska gospoda mastila brke z obilnimi provizijami ob pakiranju in prepakiranju ničvrednih nepremičninskih in potrošniških in kreditov v nekakšne vrednostne papirje, ki jih je s sodelovanjem slavnih, visoko verodostojnih rejting agencij prodajala nič hudega slutečim vlagateljem. Danes taisti alpha dedci cvilijo kot odojki, ki so jih odstavili od vimen matere prasice in jih vodijo v zakol. Preden se nam pocedijo sline, poglejmo, kaj se je dogajalo.
Španska banka je npr. zamorcu, ki je pred nekaj dnevi preplaval gibraltarsko ožino, brez odvečnih vprašanj odobrila kredit. Ameriška banka je tolstoritemu rednecku iz trailer parka nekje na vznožju Apalačev veselo, ne da bi trenila z očesom, ponudila denar, da si sezida topel domek, v katerem se bo lahko še naprej do onemoglosti natepaval z junkom iz Wal-Marta. Le kako je to mogoče, se sprašujete, ko pa moraš tukaj v Sloveniji imeti na lagerju nebroj papirjev, tudi če si hočeš za zgolj EUR 10.000 kupiti ušiv Renault Clio?
I, preprosto: te gnile kredite si vrgel v bazenček skupaj z nekaj prvovrstnimi krediti, malce pomešal, da ni več tako smrdelo, potem pa brozgo zapakiral v lične pakete z ličnimi imeni kot so MBS, CDO, CLO, etc. Poenostavljeno povedano, pustil si domišljiji prosto pot in ustvaril obveznice. Rabil si samo še dobrega PRovca, ki ti bo pomagal te sumljive obveznice prodati vlagateljem. Nič lažjega. Najdeš rejting agencijo, ji mastno plačaš, da tvoj finančni produkt dobro oceni, in si na konju. In tako je tudi bilo. Donosov lačni vlagatelji so hiteli kupovati fancy obveznice z odličnimi rejtingi, misleč da bodo bogato poplačani, ko bodo zamorci in rednecki odplačevali kredite, ki so jih iznajdljivi bankirji zavozljali v obveznice.
Tukaj je treba vedeti, da so banke s tem, ko so kredite zapakirale v obveznice in jih prodale naprej, te kredite odstranile iz svoje bilance. Manj kreditov na bilanci, manj je treba na stran dati kapitala za primer, da kredit na bo odplačan. In manj kapitala je treba dati na stran, več ga je možno posoditi novim zamorcem in redneckom. Brez papirjev, brez vprašanj - konec koncev je bilo mogoče kredite zlahka prodati naprej, pa naj se z njimi ukvarja kdo drug. Kot je dejal Kurt Vonnegut: So it goes.
V času visoke gospodarske rasti in rasti cen nepremičnin se je enačba še nekako izšla. Ampak kaj kmalu je postalo jasno, da bodo vsi tisti zamorci in rednecki (+ ostali) imeli hude težave, če se izkaže, da je gospodarska rast laufala na kredit in da je ta kredit napihnil kar nekaj balončkov. Začelo se je v ZDA. Ko so cene nepremičnin začele padati, se je med bančniki in vlagatelji začel širiti strah. Če redneck ni mogel odplačati kredita, je imela banka, ki je mešala in prodajala obveznice, znatno izgubo kljub temu, da ga brcnila iz hiše nazaj v njegov trailer park. Vrednost nepremičnine je padla, vrednost kredita pač ne. In ko so to skapirali tudi lujzeki, ki so kupovali s temi krediti “zavarovane” obveznice, so jih začeli prodajati, kakor hitro so pač mogli.
Nadaljevanje zgodbe je znano. Trg teh obveznic se je sesul, investicijske banke, ki so pakirale in preprodajale kredite ter obveznice preko svojih nereguliranih podružnic, pa imajo velike izgube. Veliko teh sedaj ničvrednih obveznic sedi na njihovih bilancah, ker ga ni bukseljna, ki bi jih kupil. Ali pač?
Neoliberalci imajo vedno polna usta nasvetov, kako je treba imeti produkti, ki ga lahko prodaš, če hočeš živeti človeka vredno življenje. Si tekstilec? Sori, crkni, ali pa se prekvalificiraj v programerja. Ali pa investicijskega bančnika mogoče? Tako boš lahko imel ničvreden produkt, pa boš ga lahko vseeno prodal. Kot v socializmu - za bančnike. Ne za delavce, ki morajo stavkati za 40 evrov višjo plačo, ne za delavce, ki jim neoliberalci in bankirji pridigajo vzdržno rast plač.
Danes je ameriški Fed v svet poslal veselo oznanilo: bankirji, ne bojte se, svoje ničvredne obveznice boste lahko zastavili pri nas in v zameno dobili davkoplačevalski keš. Če niso pomagale nižje obrestne mere, bo mogoče takšna velikodušna subvencija. Če vaših obveznic nihče noče, pa jih bomo kupili mi, pravi Fed. Evropska centralna banka (ECB), katere predsednik Trichet je znan po branju levit “neodgovornim” sindikatom, kupuje podobne obveznice španskih bank. Ko pošten delavec zahteva višjo plačo, ga napotijo na zavod, ko zajavkajo njihovi neodgovorni prijateljčki z milijonskimi bonusi, so centralni bankirji pripravljeni na široko odpreti denarnice.
Res bi rad videl, kako se potapljajo gospodarji vesolja, Morgan Stanley, Bear Stearns in ostali vojni dobičkarji te vojne delavstva proti povampirjenim kapitalskim kobilicam. Ampak slednje imajo zaslombo v krošnjarjih z neoliberalnimi modrostmi, ki onečejajo mnenjske strani večine tujih in slovenskih časnikov. Nedavno je lokalni neoliberalec Igor Masten predlagal omejitev demokracije, češ da ta škodi gospodarstvu. Predlagal je namreč, da bi politiki poleg vpliva na monetarno politiko vzeli še vpliv na fiskalno politiko. Kako “neodvisni” centralni bančniki na račun poštenih davkoplačevalcev krijejo hrbet finančnemu velekapitalu, sem zgoraj že opisal. Da bi ne počilo prehitro, bi morda dr. Masten moral nadaljevati svojo misel in predlagati zapiranje tistih, ki bi lahko s širjenjem neresnic in nezadovoljstva med ljudstvom onemogočili presvitlo vladavino neoliberalnih ekonomistov-kraljev.
(Glasov: 9 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Lepo napisano. Takšnih in podobnih komentarjev bi potrebovali vedno več, da bi se ljudje malo streznili od pravljic, ki jih jih servirajo glasniki prevladujoče ideologije. Masten je pa poglavje zase, vse nas bo razsvetlil.
Res je. Pa ni le Maste. So še razni Mrkaiči, Frankli & Co, ki nam solijo pamet.
Postaja Karl Marx ponovno zakon !!!!! Videti je že tako in začnimo brisati prah z njegovih knjig.