| 19. oktober 2007 | Slovenija | JureNaslednji biser etičnega in profesionalnega žurnalizma bi bilo škoda spregledati. Profesionalni in etični kulumnist Financ Uroš Urbas je najavil, da bo - kljub zadržkom - na predsedniških volitvah volil Jelinčiča. Odločitev utemeljuje s tremi razlogi, ki pa jih je moč lepo združiti v enega: “samo da zajebem (oprostite izrazu) slovensko levico in leve politike”.
Ni kaj, profesionalno in etično. In zakaj si je slovenska levica zaslužila gnev kulumnista Urbasa?
Naši levičarji - politiki kot Tone Rop ali sindikalisti kot Dušan Semolič, ki jih vodi slepo sovraštvo do Janeza Janše - so umetno ustvarili ozračje, v katerem ima Jelinčič s svojo retoriko realne možnosti, da v Sloveniji ponovi francosko zgodbo z desničarskim politikom Le Penom izpred petih let ali pa romunsko iz leta 2000, ko sta se soočila socialdemokrat, sicer nekdanji komunist Ion Iliescu in skrajni desničar Corneliu Vadim Tudor.
Levičarji so krivi za “fenomen” Jelinčič. Bravo! Niso krivi izpadi Cukjatija, Drobniča, Ruparja… sramoten diskurz v primeru izbrisanih, desničarsko jahanje na protiromskih čustvih… Krivi so levičarji. Zakaj? Urbas ne pojasni. V etičnem in profesionalnem žurnalizmu za to najbrž niti ni potrebe; samo da je zabavno.
Osebni motiv pa je povsem hedonističen: prihodnje tri tedne bi se neznansko zabaval, če bi morali Milan Kučan, Borut Pahor, Gregor Golobič, Katarina Kresal, Mitja Gaspari in Danilo Türk izbirati, koga bodo podprli - ali Jelinčiča ali Peterleta. To zadovoljstvo vsekakor odtehta trud, da se bom odpravil na volišče.
Žal se bojim, da bi bil v takšni situaciji naš etični in profesionalni kolumnist prikrajšan za zabavo. Slovenska levica in levičarji bi v izboru Peterle-Jelinčič brez globokega tuhtanja in brez hudih muk izbrali prvega. Slovenska levica bi bila sposobna dejanja, ki ga naš gnevni kolumnist ni: preiti preko strankarskih delitev in racionalno izbrati.
Res, Urbasovo analizo o vzrokih za fenomen Jelinčič si velja bolj kot po njeni pronicljivosti zapomniti po načrtni diskreditaciji slovenske politične levice s tem, da jo brez kakršnih koli argumentov neposredno povezuje z Jelinčičem. In sicer ne samo z Jelinčičem kot takim, ampak z jelinčičevskim (lepenovskim, …) diskurzom. Zanj vemo, da je predvsem ksenofoben. To je dandanes huda obtožba in Urbas bo moral, če želi obveljati kot ugleden kolumnist in ne priložnostni protilevičarski pamfletar, stvar natančneje pojasniti.
Če pa je Urbas še podpisnik protipeticije, potem pa se mu vidi, da preveč na kavice z njimi hodi …
Ah fantje, dajte enkrat se ze nejhajte jokat. Pa v cerkev se vpisite, tam boste med svojimi, zaverovani, da imate samo vi prav in da je vsakdo, ki stvari ne vidi z vasimi ocmi, v najboljsem primeru bebcek, v najslabsem pa gestapovec. (Neprijetno dejstvo, da so se nacisti in boljseviki odlicno razumeli, boste brez tezav dialekticno odmislili.)
Simon: Ma nemoj. A niso nacisti po prevzemu oblasti najprej obračunali z boljševiki in so prvi prebivalci koncentracijskih taborišč bili nemški komunisti? Najprej preuči malo zgodovino in pol pametuj.