ECB še naprej pogumno z obrestnimi merami

| 7. March 2007 | | shotokan

Evropska centralna banka (ECB) se lahko pohvali, da prvič po nekaj letih inflacija v območju evra že več mesecev vztraja pod dvema odstotkoma. Za institucijo, ki ji je poverjena skrb za cenovno stabilnost v območju evra, je to dokaz, da njena politika zviševanja obrestnih mer v območju evra - od decembra 2005 je ECB obrestne mere dvignila šestkrat - deluje. Čeprav je inflacija pod nadzorom, pa vse kaže, da se bo ključna obrestna mera v četrtek dvignila z današnjih 3,5 na 3,75 odstotka.
Zadnjih 14 mesecev je ECB svojo politiko zviševanja obrestnih mer pojasnjevala z nujnostjo, da inflacijo spravi v okvire, ki so skladni s cenovno stabilnostjo, t.j. pod, vendar blizu dveh odstotkov. Inflacija je referenčno vrednost ECB dosegla septembra lani, ko je znašala 1,7 odstotka, pod dvema odstotkoma pa vztraja vse do danes. Tako je evropski statistični urad Eurostat v prvi oceni za februar sporočil, da ostaja inflacija v območju evra v primerjavi z januarjem nespremenjena pri 1,8 odstotka.

Kljub opozorilom nekaterih finančnih ministrov držav z evrom - tukaj prednjačita luksemburški in nemški finančni minister, Jean-Claude Juncker in Peer Steinbrueck -, da bi zviševanje obrestnih mer tudi potem, ko je ECB dosegla svoj inflacijski cilj, utegnilo negativno vplivati na gospodarsko rast v območju evra, nič ne kaže na to, da bi predsednik ECB Jean-Claude Trichet prenehal z zategovanjem monetarnega pasu. Skrb, da bi lahko višji stroški zadolževanja in apreciacija evra zavrli domače povpraševanje in izvoz v območju evra, torej ostajajo.

ECB se je v zadnjem času znašla v položaju, ko se pri zviševanja obrestnih mer ne more več sklicevati na inflacijsko stopnjo, ki ni skladna z njenim pojmovanjem cenovne stabilnosti. Še več, kakor piše britanski časnik Financial Times, bo ECB svoje napovedi inflacije za leto 2007 z 2,1 odstotka znižala na 1,9 oz. 1,8 odstotka, s čimer se bo približala ocenam Evropske komisije. Ta je februarja znižala svojo napoved letošnje inflacije z 2,1 na 1,8 odstotka.

Kljub temu pa nekateri člani 19-članskega Sveta ECB - sestavlja ga 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom in šest članov izvršnega odbora - opozarjajo, da nevarnost inflacije še ni minila in da mora ECB ostati previdna. “Kratkoročno se je stvar izboljšala,” je v zvezi z inflacijo v območju evra nedavno dejal glavni ekonomist ECB Juergen Stark, a hkrati opozoril, da je naloga banke, da spremlja razvoj inflacijskih pritiskov na srednji rok. “Obstajajo znaki, da se bodo cene znova močno dvignile,” je bil prepričan.

Nižje stopnje inflacije zadnje mesece so predvsem posledica umiritve razmer na trgih surove nafte in zemeljskega plina, vendar pa ECB že preusmerja svojo pozornost na nove morebitne inflacijske pritiske, tokrat zvišanje stopnje davka na dodano vrednost v Nemčiji in pritiske na rast plač. Brezposelnost v območju evra je namreč s 7,4 odstotki najnižja doslej, skupaj z vse večjim povpraševanjem po delovni sili zaradi solidne gospodarske rasti - v zadnjem četrtletju 2006 3,3 odstotka na letni ravni - pa bi to lahko pripeljalo do eskalacije plač in s tem višje inflacije.

V Nemčiji tako najpomembnejši industrijski sindikat IG Metall v pogajanjih z delodajalci zahteva 6,5-odstotno zvišanje plač, pri čemer nemški finančni minister Steinbrueck meni, da nevarnosti za inflacijo ni, dokler bodo plače rasle v skladu s produktivnostjo.

Dodaten razlog za zaostrovanje denarne politike po mnenju ECB predstavlja neupočasnjena rast monetarnega agregata M3, t.j. količine denarja v obtoku, ki ga banka razume kot kazalec dolgoročnih inflacijskih pritiskov. Čeprav se je rast posojil potrošnikom zaradi višjih obrestnih mer nekoliko upočasnila, ostrejša denarna politika skoraj ni imela vpliva na zadolževanje podjetij. Vlaganja podjetij so sicer v zadnjem četrtletju 2006 zrasla za 1,2 odstotka, kar po mnenju opazovalcev kaže na to, da podjetja nadomeščajo zaostanek pri kapitalskih vlaganjih iz obdobja nizke gospodarske rasti med letoma 2001 in 2005.

Ti trendi kažejo na to, da je rast M3 le delno posledica rasti posojil, ima pa tudi zunanje vzroke, opozarjajo nekateri analitiki. Razkorak med obrestnimi merami v območju evra in na Japonskem - tam znašajo le 0,5 odstotka - namreč spodbuja cenejše zadolževanje v jenih, njihovo prodajo za evre in vlaganje teh v donosnejše evrske vrednostne papirje. Večje povpraševanje po evru slednjega krepi v primerjavi z jenom, kar ni všeč evropskim izvoznikom, pritekanje kapitala v območje evra pa povečuje količino denarja v obtoku.

Nadaljnje zviševanje obrestnih mer v območju evra in napovedi o 2,2-odstotni gospodarski rasti v letu 2007 temeljita na predpostavki, da ameriško gospodarstvo zaradi ohlajanja nepremičninskega trga ne bo zdrknilo v recesijo in za seboj potegnilo tudi območja evra, pa denarno politiko ECB pojasnjuje analitik FT Wolfgang Munchau. V kolikor se bo to vendarle zgodilo, bodo obrestne mere previsoke, da bi ECB z njihovim, četudi hitrim zniževanjem uspela odvrniti zastoj evropskega gospodarstva, še opozarja Munchau.

Vir: STA