Dude, where is my Facebook?
Na ReadWriteWebu, zelo znani strani o Spletu 2.0, so objavili članek o partnerstvu med Facebookom in AOL-om, ki se je po zaslugi skrivnostnih algoritmov znašel na vrhu Googlovih rezultatov, če je uporabnik vpisal “Facebook login”.
Rezultat? Poglejte komentarje ;)
Ob tem sem se spomnil na neko slovensko IT novičarsko spletno stran, pri kateri kdaj pa kdaj sodelujem, na kateri obiskovalci med komentarji redno naročujejo izdelke in storitve, opisane v novicah. Pri tem v komentar neredko vpišejo vse mogoče osebne podatke, od imena in priimka do domačega naslova, telefonske in e-poštnega naslova. A to je še zabaven del, precej bolj naporno je takrat, ko nas zamenjajo tudi za servisno/podporno službo, ki nudi pomoč prek telefona. “Čujte, nam pa verzija X programa Y ne dela več. Prej smo kliknili tam pa tam, zdaj pa se ne zgodi nič.” Preden razložiš, da programa ne poznaš, da nimaš nič s proizvajalcem in da samo upravljaš portal, ki o teh stvareh poroča, traja. Običajno sledi na drugi strani iskreno presenečenje. “Kako da ne, če pa sem vas našel na internetu.” Najbolj vztrajni ne odnehajo niti takrat, ko jim vendarle postane jasno, da telefonska številka ni prava. “Pa vseeno ne morete pomagati? Saj bomo čisto na hitro.” Sledi ponovno opisovanje problema. Prvič je zabavno, ko se stvar ponavlja skoraj vsak teden, postane naporno in postopoma izgubiš upanje, da so vprašanja spletne varnosti in zasebnosti sploh rešljiva.
V follow-up članku so ReadWriteWebovci zapisali:
Could you imagine if we’d written an article entitled, “Bank of America Wants to Be Your One True Password”? We might all be sipping margaritas in the Grand Cayman right now.