Družinski zakonik: resnice o cepljenju, vegetarijancih in otrocih na Mercatorjeve Pike

20. marec 2012  

1. ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO, KAKŠNA JE DEFINICIJA DRUŽINE?

ISKRENA NERESNICADefinicija je pomembna. Odraža naš temeljni odnos do stvari. Za vsakega otroka bi si morali želeli, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo. Otrokom, ki so prikrajšani že zaradi razhoda staršev (tudi tisti v istospolnih družinah), bi morali čim bolj olajšati to prikrajšanost, napačno pa je, če to prikrajšanost označimo kot normalno, kar uvaja Družinski zakonik. Čeprav naj bi bila definicija vključujoča, pa v določenih situacijah otroka prikrajša za enega od staršev.

RESNICA O ZAkoniku: Družinski zakonik družino definira kot “življenjsko skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.” Ta definicija je vključujoča in vsakemu otroku zagotavlja družino. Vključuje tako dvostarševske, enostarševske, rejniške kot tudi istospolne in reorganizirane družine. Otrok ni dopustno segregirati na tiste, ki živijo v normalnih in tiste, ki živijo v nenormalnih družinah, ampak jim je potrebno zagotoviti normativno ureditev, ki ne bo diskriminatorna glede na obliko družine. Zakon nobenega otroka za nič ne prikrajša, posebej ne v enostarševskih družinah, saj jim na simbolni ravni podeljuje ime družina, ki ga po starem zakonu nimajo. Za enega od staršev morda kakšnega otroka prikrajša življenje, zato mora država z zakonodajo te otroke še dodatno zaščititi.

2. ZAKONSKE, ZUNAJZAKONSKE IN HOMOSEKSUALNE ZVEZE SO V ZAKONIKU VENDAR LOČENE! V ČEM JE POTEM ZAKONSKA ZVEZA OGROŽENA?

ISKRENA NERESNICAŠtiri ločene kategorije skupnosti parov (zakonska, zunajzakonska, partnerska, zunajpartnerska zveza) vnašajo veliko zmedo in vprašanje pomena. S popolno pravno izenačenostjo zakonske in zunajzakonske, ki je v drugih državah praktično ne poznajo, država nikakor ne spodbuja porok, pri ugotavljanju statusov zunajzakonskih skupnosti pa si nalaga nepotrebno delo. Partnerska (homoseksualna skupnost) v zakoniku sicer nima pravice do poroke in skupne posvojitve, ključni homoseksualni aktivisti pa jasno izrekajo, da je tudi to njihov cilj, Družinski zakonik pa pomemben korak na tej poti. Upravičeno lahko domnevamo, da bo zaradi te zakonske permisivnosti število zakonskih zvez še upadlo.

RESNICA O ZAkoniku: Nasprotnikov zakonika že od vsega začetka ne motijo zgolj pravice istospolnih partnerjev, ampak jih moti tudi to, da imajo neporočeni pari enake pravice kot poročeni. Njihov namen torej ni le zaustaviti tek časa, ampak čas želijo vrniti v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Nevladne organizacije s področja pravic istospolno usmetjenih nikoli niso izrekle, da je cilj Družinskega zakonika poroka, ampak so cilj enake socialne pravice med partnerjema in zaščita otrok, ki v istospolnih družinah že živijo.

3. ALI BODO ISTOSPOLNI PARI RES LAHKO POSVOJILI SAMO PARTNERJEVEGA BIOLOŠKEGA OTROKA?

ISKRENA NERESNICANe. V Družinskem zakonik ni nikjer uporabljen izraz »biološki« otrok. V 217. členu je zapisano: (1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.  Ker je v 5. členu zakonika partnerska skupnost pravno popolnoma izenačena z zakonsko skupnostjo, to pomeni, da lahko istospolna oseba posvoji otroka svojega partnerja. Kako ta pride do otroka – s tem se zakonik ne ukvarja.

RESNICA O ZAkoniku: Res je, da se zakonik ne ukvarja s tem, kako kdo pride do otroka, čeprav na drugem mestu nasprotniki zakonika neresnično trdijo, da zakonik uvaja nadomestno materinstvo. Zakon se ukvarja izključno s podeljevanjem pravic že rojenim otrokom. Ker je v zgornji utemeljitvi pravice do posvojitve uporabljen napačen odstavek zakona, naj navedemo pravilnega. Vprašanje posvojitev v istosplnih skupnostih ureja drugi in ne prvi odstavek 217. člena Dzak, ki določa, da istospolna partnerja »ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja.« Torej je za istospolna partnerja izrecno prepovedano, da bi skupaj posvojila tretjega otroka, kar pomeni, da bodo v praksi na tej podlagi takorekoč vedno posvojeni biološki otroci ene od partnerk. In zakaj v zakonu ni napisano, da je mogoča posvojitev zgolj biološkega otroka partnerja? Zato, ker bi bilo to izrazito neustavno in v nasprotju z načelom enakosti bioloških in posvojenih otrok. Če si zamislimo primer, ko moški in ženska posvojita otroka in moški nato umre v prometni nesreči, otrokova mama pa spozna drugo žensko, s katero ustvari družino, je jasno, da mora ta otrok imeti pravico do posvojitve s strani socialne mame, ne glede na to, ali je bil v osnovi v družino rojen ali posvojen. Po naši ustavi in družinski zakonodaji je nedopustno diskriminirati otroka glede na katerokoli osebno okoliščino, otrok je otrok in mora v enakih življenjskih situacijah imeti enake pravice.

4. ALI DRUŽINSKI ZAKONIK RES ODPIRA VRATA ZA NADOMESTNA MATERINSTVA IN OBMP?

ISKRENA NERESNICA: Ne neposredno v Sloveniji, lahko pa v tujini, saj bo postopek posvojitve s strani obeh partnerjev bistveno lažji, kot je bil do sedaj, ko je bila potrebna dolga pot preko sodišč. Lahko se bodo tudi pojavili novi pritiski za izenačevanje na področju dostopnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi istospolnim parom. Argument bo tudi: zakaj bi v Sloveniji nekaj prepovedovali, če to tako ali tako ne velja za premožnejše, ki svoje interese lahko uveljavijo v tujini. Ureditev iz družinskega zakonika bo tako prej ali slej izpadla kot diskriminatorna do manj premožnih slojev.

RESNICA O ZAkoniku: Nikakor ne. Postopek posvojitve s strani enega od partnerjev bo popolnoma enak kot je bil doslej, celo več, o posvojitvah bo po novem odločalo sodišče, medtem ko sedaj o njih odločajo Centri za socialno delo. Argument o pritisku tujih ureditev na slovensko pravo je neutemeljen, saj Družinksi zakonik na postopke priznavanja tujih sodnih odločb o posvojitvah nima vpliva, v ničemer pa tudi ne vpliva na odločitev katerekoli osebe v Sloveniji, da otroka posvoji v tujini ali da se v tujini umetno oplodi. Družinski zakonik seveda v ničemer ne vpliva na tuje ureditve, ki takšne posege dovoljujejo.

5. ALI MI PO NOVEM ZAKONIKU RES LAHKO VZAMEJO OTROKA, ČE NPR. ODKLANJAM DOLOČENE OBLIKE ZDRAVLJENJA, GA NE CEPIM, SE VEGETARIJANSKO PREHRANJUJEMO …?

ISKRENA NERESNICA: V primeru ogroženosti otrokovega življenja ali zdravja lahko sodišče odredi zdravljenje proti volji staršev. Ob morebitnem nujnem odvzemu otroka starši nimajo možnosti pritožbe, otroka pa lahko centri za socialno delo zaslišijo brez soglasja staršev in jim tudi onemogočijo vpogled v zapisnik. Tako velike pristojnosti in nedefinirani kriteriji ogroženosti odpirajo široko polje možnih zlorab ob lažnih prijavah, zunanjih pritiskih ali samovolji uradnikov. To vprašanje je bilo v javnih razpravah povsem prezrto.

RESNICA O ZAkoniku: Družinski zakonik v 176. členu določa: »Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje.« Ta člen bo prišel v poštev ob spolnih zlorabah otrok ali ob hudi zdravstveni ali življenjski nevarnosti za otroka. Takšne ekstremne primere, ko je otrok zaradi pomanjkanja pooblastil Centrov za socialno delo umrl, smo pri nas že imeli. Pred slabim letom je v na Dolenjskem umrl otrok, ki je pri desetih mesecih tehtal tri kilograme in pol, torej je imel težo novorojenčka. Glede prstojnosti, ki centrov za socialno delo, da se lahko z otrokom pogovori tudi brez soglasja staršev ni nobenega dvoma, da to velja le v primeru utemeljenega suma spolne zlorabe otrok, ko starši otroku preprečujejo pogovor z strokovnjakom, otroci pa so tako zastrašeni, da jih je mogoče zaščititi le z zaupnim pogovorom.


6. JE STROKA ENOTNEGA MNENJA, DA JE ZAKONIK DOBER?

ISKRENA NERESNICA: Ne, stroka ni enotna. Za oblikovanje zakonika ni bila imenovana nikakršna strokovna skupina. Pravna argumentacija za razpis referenduma ni doživela nobene strokovne kritike. Svoje pomisleke ali nasprotovanje zakoniku so izrazili številni strokovnjaki s področja prava, psihologije, medicine, etike, sociologije. Svoje nasprotovanje, dvom ali vsaj zadržanost do zakonika ali vprašanj, ki jih odpira, so med drugim izrazili: Vrhovno državno tožilstvo RS, Komisija za medicinsko etiko RS, pravniki prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Matej Avbelj, prof. dr. Miro Cerar, psihologi prof. dr. Janek Musek, dr. Vilijem Ščuka, dr. Christian Gostečnik, dr. Bogdan Žorž, zdravnik in predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj, antropologinja prof. dr. Vesna Vuk Godina, sociologa prof. dr. Vinko Potočnik, doc. dr. Igor Bahovec, teologi dr. Tadej Strehovec, prof. dr. Ivan J. Štuhec, doc. dr. Roman Globokar, raziskovalec demografskih vprašanj prof. dr. Matjaž Gams.

RESNICA O ZAkoniku: Stroka je enotnega mnenja, saj so vsa združenja, ki se ukvarjajo z družino in varstvom koristi otrok podprla zakonik (Društvo psihologov Slovenije, Društvo socialnih delavk in delavcev, Slovensko sociološko društvo ter Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Fakulteta za socialno delo). Posamezne strokovnjake, ki zakoniku nasprotujejo, je mogoče prešteti na prste ene roke. Številni zgoraj našteti strokovnjaki bodisi niso strokovnjaki za področja, ki jih ureja družinski zakonik, nekatere pa bi njihova prisotnost na seznamu zelo presenetila, če ne celo razburila, saj se njihovo nasprotovanje zakoniku utemeljuje z nekaj let starimi prispevki, ki so bili napisani ali izrečeni v popolnoma drugih kontekstih (npr. prof. dr. Miro Cerar, prof. dr. Rajko Pirnat).

7. ALI SEM NESTRPEN, ČE SEM PROTI?

ISKRENA NERESNICA: Daleč od tega. Nestrpnost je konstrukt, s katerim skušajo zagovorniki zakona etiketirati drugače misleče in narediti vtis, da so njihovi argumenti šibkejši ali manj vredni. Če sem proti družinskemu zakoniku, nikakor nisem niti proti homoseksualcem. Sem pa proti redefiniciji družine in postavljanju interesov odraslih nad pravico otroka do očeta in matere. Vse pravice homoseksualcev se lahko brez težav ureja izven družinskega zakonika. Vsak zakon mora biti brezhiben in če najdemo samo en člen, ki je v neskladju z drugimi ali sporen, je potrebno na to opozoriti.

RESNICA O ZAkoniku: Če odrekaš drugim pravice zgolj zato, ker se z njihovim življenjskim slogom ne strinjaš, njihove pravice pa tebe ali kogarkoli drugega ne ogrožajo ali ti kaj jemljejo, si nestrpen.

8. ALI NAM DRUŽINSKI ZAKONIK RES DAJE ZGOLJ VEČ SVOBODE IN NIKOMUR NE JEMLJE?

ISKRENA NERESNICA: Ne. Noben zakon ne more spreminjati naravnih zakonov. Družinski zakonik svobodo odraslih postavlja nad pravice in koristi otrok, ko jim daje pravno osnovo za rojevanje otrok, ki ne bodo imeli niti najmanjše možnosti poznati svojega očeta ali svojo materi. Odgovornost za to ne bo več v dejanskih okoliščinah ampak v pravu. Kršena bo tudi pravica staršev, ki bi si želeli, da bi bili njihovi otroci šolskem sistemu deležni vzgoje za spolno identiteto ali vzgoje za zakon in družino v skladu z njihovim mišljenjem. Trditev, da Družinski zakonik nikomur ničesar ne jemlje, je zato nesmiselna.

RESNICA O ZAkoniku: Noben zakon ne daje pravne osnove za rojevanje otrok, ker se otroci rojevajo iz življenja in ne iz zakonov. Družinski zakonik zgolj ureja pravna razmerja med že rojenimi subjekti. Nobena odrasla oseba nima pravice do posvojitve, ima pa vsak otrok pravico do staršev in do socialne varnosti, ki je s pravico do staršev povezana. Družinski zakonik nima nobene zveze z učnimi programi, saj se učni programi urejajo s predpisi s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja, ne pa z Družinskim zakonikom. Poleg tega ne gre spregledati, da morajo skladno z že veljavnimi učnimi programi učitelji spodbujati spoznavanje različnosti, vzpostavljanje strpnosti in nediskriminacije na podlagi katere koli osebne okoliščine. Otrokom morajo predstaviti svet, kakršen je, in ne kakršen naj bi bil na podlagi verskih ali drugih dogem.

9. KAJ SE BO ZGODILO, ČE ZAKONIK NE BO SPREJET?

ISKRENA NERESNICA: Če aktualni zakonik pade, ne bodo “padle” tudi dobre rešitve. Po besedah ministra za delo družino in socialne zadeve, Andreja Vizjaka, zakonik vsebuje tudi vrsto dobrih rešitev, za katere si bo prizadeval, da bi jih čim prej uveljavili, četudi bo zakonik padel. Tudi če se zakonik na referendumu potrdi, se še eno leto ne bi uporabljal, tako da zavrnitev zakonika časovno ničesar ne zamakne. 

RESNICA O ZAkoniku: Če zakonik ne bo sprejet, bodo srečni otroci še naprej enako srečni kot doslej. Nesrečni otroci pa bodo imeli bistveno manj možnosti, da se razmere v njihovem življenju uredijo. Ne bodo imeli svojega zagovornika, njihovi starši pa ne brezplačne družinske mediacije in svetovanja. Centri za socialno delo ne bodo prisiljeni v intezivno iskanje dolgoročne rešitve za otroka v zavodu ali rejništvu, zato bodo otroci še naprej pozabljeni v sistemu socialnega skrbstva. Prav tako v nujnih primerih (npr. umor v družini) Centri za socialno delo otroka brez soglasja staršev še vedno ne bodo mogli odpeljati na varno. Če zakonik ne bo sprejet, bomo še naprej imeli otroke dveh kategorij, tiste iz prvih in tiste iz manj pravih družin, tiste s pravicami in tiste brez njih. In prav zato, ker družinske stiske in težave ne izbirajo po obliki družine, je prav, da imajo tudi otroci v istospolnih družinah enake pravice do zaščite in socialne varnosti ter da se pripozna status družine tudi enostarševskim, rejniškim in reorganiziranim družinam. Nenazadnje, če zakonik na referendumu pade, bo Rimokatoliška cerkev, gonilna sila odpora proti enakopravnosti otrok, dobila krila. Krila pa ji bomo pripeli prav v zvezi s tistim, kar je v zadnjih 50 letih največkrat zlorabila – pravice otrok. ZAto v nedeljo bodi svoboda, bodi ZAkonik.

10. DRUŽINSKI ZAKONIK POMENI DISKRIMINACIJO IN IZKLJUČEVANJE RAZLIČNIH OBLIK DRUŽIN.

ISKRENA NERESNICA: Družinski zakonik ne priznava statusa družine reorganiziranim družinam. Statistični urad Republike Slovenije je v poročilu, z dne 30.6.2011 ugotovil, da bo status družine izgubilo 208.026 življenjskih skupnosti z otrokom. Takšna redefinicija družine pomeni, da te življenjske skupnosti z otroki izpadejo iz ustavnega varstva pri prihodnji družinski politiki. Kaj bo to pomenilo že v primeru uveljavljanja dohodninske olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki ne bo več član, saj ne bo več družine, pa si lahko le mislimo. Tem družinam bi se moralo referendumsko vprašanje glasiti: »Ali ste za to, da vam država z zakonom odvzame status družine, ki ji ustava RS namenja posebno pozornost in varstvo?«

RESNICA O ZAkoniku: To je največja laž in zavajanje, kar so si ga nasprotniki Družinskega zakonika izmislili. Nobeni družini v Sloveniji zaradi Družinskega zakonika (DZ) ne bo odvzet status otroka, saj je definicija družine širša kot v sedanj veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Definicija družine iz Družinskega zakonika (DZ) se glasi: “Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.” Ker je otrok po 7. členu DZ opredeljen kot “oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost”, nasprotniki zakonika interpretirajo, da bo tistim družinam, ki imajo polnoletne otroke vzet status in pravice, ki temeljijo na družinskih vezeh. Po starem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je definicija družine bistveno ožja, saj 2. člen določa: »Družina je življenjska skupnost staršev in otrok«, a ni nobenega člena, ki bi določal starost, do katere je bitje tretirano kot otrok. Je pa to bilo tudi po starem samoumevno, saj pojem otroka določa Konvencija o otrokovih pravicah v 1. členu: »Za namene te Konvencije pomeni otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej.«Nasprotniki trdijo, da se zaradi razlike med pojmom družine, ki jo uporablja SURS za spremljanje družin, in pojmom družine po Družinskem zakoniku, jemlje pravica do družine 208.000 družinam (nekje je zaslediti celo podatek 340.000 družinam).

Po statistični definiciji družine, ki jo uporablja SURS, se kot družina štejejo:

  • življenjska skupnost staršev in otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od staršev, pri čemer starost otrok ni omejena (če ti nimajo svoje družine oz. ne živijo v zunajzakonski skupnosti);
  • življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo;
  • življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

Statistične družine torej sestavljajo pari brez otrok (poročeni oz. tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti), poleg tega starost otroka v statistični družini ni omejena. Tako imamo tudi družine, v katerih so otroci starejši od 70 let.

  1. Statistična definicija družine, ki jo pri beleženju družin uporablja SURS, v ničemer ne vpliva na pravice in dolžnosti, ki so za člane družine določene v družinski, socialni, davčni, kazenski in drugi zakonodaji. Vsak zakon pojem družinskega člana opredeli sam zase (npr. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
  2. Statistična definicija družine ni vezana na pojem v družinski zakonodaji (ne na sedaj veljavni ZZZDR ne na novi DZ), ampak je vezana na mednarodne statistične in popisne standarde.

11. DRUŽINSKI ZAKONIK ZMANJŠUJE PREŽIVNINE OTROKOM V (ENOSTARŠEVSKIH) DRUŽINAH.

ISKRENA NERESNICA: Družinski zakonik na novo predvideva, da se preživnina otroku lahko zniža, če prejema prihodke ali pa ima svoje premoženje.

RESNICA O ZAkoniku: Družinski zakonik jasno določa, da se morata starša sporazumeti o preživljanju skupnih otrok, če se tega ne zmoreta jima pomaga center za socialno delo, na voljo pa imata tudi brezplačno mediacijo. Novost, ki jo DZ prinaša na področju preživljanja je to, da starš, ki mu je odvzeta starševska skrb ni razbremenjen preživninske dolžnosti. Tako morajo starši, katerih otroci so bili npr. nameščeni v rejništvo nakazovati denar na poseben račun. 193. člen določa, da se preživnina določa glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitvene zmožnosti zavezanca. Pri odmeri, ki jo določi sodišče (v kolikor se starša ne sporazumeta) pa mora biti upoštevana korist otroka, LAHKO pa sodišče tudi upošteva morebitna otrokova lastna sredstva in prihodke. Navajanje v tem primeru štipendij je zgolj v funkciji strašenja ljudi. Zakonik določa splošni okvir za določitev preživnine, posamezni dejavniki pa so v diskreciji sodišča!!!!! (primer tak je bil ko je bil oče zaposlen v Steklarski novi in ni dobil niti minimalne plače, a je moral plačevati več kot 150 evrop preživnine sinu, ki je s študenjskim delom zaslužil prek 1000 evrov!!!!!) Pri preživninah je pomembno predvsem to, da je potrebno zagotoviti večjo učinkovitost pri izterjavi. In vlada je že v prejšnjem mandatu zahtevala, da se dosledno izvajajo določbe kazenskega zakonika, ki pravijo, da gre lahko pri neplačevanju preživnine za kaznivo dejanje.

Pripravili pri: www.semza.si.

13 odzivov na “Družinski zakonik: resnice o cepljenju, vegetarijancih in otrocih na Mercatorjeve Pike”

  1. don Carlos pravi:

    Preprosto: laž ni greh, če je v službi taprave ideologije. 1984 vas pozdravlja.

  2. Jaka B. pravi:

    Tudi kraja (avtorske lastnine) ne: http://bit.ly/zawJOj

  3. Jure Mesarič pravi:

    “Svet, ki ga prikazuje ta pretresljivi dokumentarni film se zdi, da je ideal zagovornikov in podpornikov družinskega zakonika. Ali si res tega želimo?”

    Porkaduš, dvomim, da je znal Goebbels bolje spinat.

  4. Jupito pravi:

    “Tudi kraja (avtorske lastnine) ne: http://bit.ly/zawJOj

    Hehe… Po osebnem prepričanju sem sicer brezsrčen gusar, ampak tole je “funny shit”!

    =)

  5. Tomaž pravi:

    Seveda laž ni greh, še posebej, če je razširjena z dobrim namenom in s strani ljudi, ki dobro mislijo. Pri vprašanju posvojitev mora GLBT skupnost tako lagati, da enakopravnost pri posvojitvah nikakor ni njihov cilj in da DZak ni korak na poti k njej, čeprav je imel originalni DZak to določilo. GLBT skupnost ga je podprla, umaknjeno pa je bilo zaradi upora ljudstva.

    Zato v PR vojni moraliziranje o laganju zgreši poanto. Laž in zamegljevanje sta čisto legitimni orožji, bolj važen je namen, za katerega se uporabljata. Ali je namen dober ali ne, o tem pa ima vsak svoje mnenje, kajne?

  6. [...] Nasprotniki družinskega zakonika, so udarili tokrat s kontra propagando – z dvema “lezbijkama” Tino in Špelo, ki sta PROTI! Naj na tem mestu omenim, da sem jaz ZA družinski zakonik! In če se vprašate zakaj, potem si poglejte spletno mesto http://www.semza.si/, kjer boste dobili vse odgovore na vaša vprašanja, tudi na tista, ki se pojavljajo zadnje dni in jih nasprotniki besno pošiljajo po elektronski pošti – Družinski zakonik: resnice o cepljenju, vegetarijancih in otrocih na Mercatorjeve Pike [...]

  7. Jupito pravi:

    In ko sem že mislil, da bolj debilno ne gre, vžge MMC na full retard:

    http://www.rtvslo.si/vasa-novica/odprto-pismo-drzavnemu-zboru-in-vladi/279372

    Dragi državni zbor in vlada,

    prosim da sprejmete/amandirate ustrezen zakon tako, da bo v sklopu pripomočkov za duševno prizadete zagotovil tudi ogromna očala z dvojnimi stekli in zlatimi ribicami vmes!

    LP, nekdo iz internetov

  8. Jupito pravi:

    Tule poskušam že od včeraj objaviti link na “Gašperjeve” izbruh debilizma na MMC, ampak po kliku na “post comment” komentar ni objavljen. What gives?

  9. Jure Mesarič pravi:

    @jupito spam filter te je ujel. Smo te rešili ;)

  10. don Carlos pravi:

    Trenutno me silno zabava posnetek Tine in Špele. Po mojem gre za dve dečvi iz kakšne mladinske katoliške skupine. Poljub in šlatanje sta sicer greh, ampak če parafraziram Tomaža, tistim, ki “dobro mislijo”, bo tudi to odpuščeno. Če ne, bo pa Strehovec dal odvezo.

  11. IJ pravi:

    Nisem na twitterju zato objavljam tukaj, se pa nanaša na članek v Vzgoji (Šinkovec).

    Niso problem samo letnice oz. ko smo že pri letnicah — ena glavnih referenc v članku je delo Dr Paula Camerona, ki naj bi ga že leta 1983 vrgli iz APA:

    http://everything2.com/title/Paul+Cameron

  12. Jupito pravi:

    “Zato sta pa toliko bolj zakon “Ana in Nina, lezbijki” :)))))))))

    http://www.youtube.com/watch?v=Rlu4LSPNUhM

    Kmalu na MMC: Društvo ljubiteljskih smetarjev Slovenije in Dumpster divers klub odločno nasprotujeta DZak: Now they’re stealing our jobs! =)

Dodaj odgovor