Drugi dom
Drugi val medijskih čistk
| 30. november 2007 | Slovenija | Jure
Dogajanje v slovenskem medijskem prostoru zadnjih nekaj let se da skorajda z natančnostjo nekaj dni razdeliti med dva vala medijskih čistk; na prvi val urejanja medijskega prostora po željah in potrebah vladajoče politike in drugi val, pravkar v zagonu, ki ga izvajajo lastniki kapitala oziroma medijev. O prvem je bilo zapisano že mnogo, zato se raje posvetimo drugemu.
Priznam, drugi val, ki se je začel s padcem Slivnika in Jančiča na Delu, nadaljeval v Večeru, trenutno pa poteka v Magu, vzbuja mešane občutke, med katerimi so - povsem človeško - tudi tisti, s katerimi se sicer ni olikano postavljati. Padca posameznikov, ki so še malo prej bili v medije poslani v vlogi tipičnih politkomisarjev, pač ni mogoče spremljati brez določene mere zadovoljstva, celo privoščljivosti. Pa občutite svoje metode še malo na lastni koži! Še več - občutenju določenega zadoščenja se pridružuje še pristna mera zabave: si lahko predstavljate še kaj bolj grotesknega na tem svetu, kot so najnovejši Jančičevi protesti proti pritiskom na novinarje? Res je, eni so neuničljivi, vloge v tej slovenski medijski žaloigri pa menjajo hitreje kot gate.
Toda ta refleksni odziv je potrebno nujno nadgraditi, sicer nismo nič boljši kot bivši medijski rablji. Danes sem bil izredno vesel, da sta Petek Kolšek in IO Aktiv novinarjev Dela javno obsodila dogajanje na Magu. To je tisto dejanje, ki ga recimo Silvester Šurla, ustanovitelji Združenja novinarjev in publicistov ter podpisniki novinarske protipeticije niso zmogli ali hoteli narediti: postaviti se za novinarsko svobodo vseh, ne samo tistih, ki so ti ideološko ali kako drugače blizu. Še več: Aktiv novinarjev se je postavil za svobodo tistih ljudi, ki so še nedavno na vse mogoče načine minirali novinarsko peticijo, zmerjali njene podpisnike in podajali vladavcem v roke municijo. Ne glede na to, kako “uspešen” in temeljit bo drugi val medijskih čistk, nekaj lahko povemo že danes: njegove žrtve so etično bankrotirale že dosti prej. Ironično je, da tudi s pomočjo etičnih in profesionalnih pozivov.
Nadalje; trenutni drugi val medijskih čist, ki ga izvaja kapital, osvobojen nadzora politike, ne bi smel biti za nikogar presenečenje. Ne gre za nobeno slovensko tranzicijsko zgodbo, četudi bi nam del politične elite rad prodal zgodbo o tranzicijskih tajkunih. To so samo cvetke užaljenih politikov, ki so se ušteli v računici: dokler so bili prijatelji, so jim ugodno dali tisto maloprodajno verigo (kot se je v zadnji oddaji najbrž zareklo prvemu državnemu novinarju), ko so se skregali, pa so naenkrat tajkuni, država pa v protitajkunski vojni? Malo morgen.
Ne, kapital samo počne tisto, kar počne kapital povsod. Zgodba čez lužo, kjer je večina omembe vrednih medijev pod streho par konglomeratov, ki vam lahko prodajo vse, od vžigalic do jedrske elektrarne, je povsem enaka. Da, metode so tam manj prozorne, bolj elegantne, prefinjene, rezultat pa isti - lastništvo medijev je samo še en način za maksimizacijo vrednosti za delničarje, na tak ali drugačen način. Menedžer, ki bi na medijsko lastništvo gledal drugače, bi grešil proti najpomembnejšim zapovedim korporacijskega kapitalizma.
Zakaj nas to preseneča? Ker smo verjeli zgodbi, da privatizacija reši vprašanje medijev v družbi, vsaj na splošno in v večini primerov? Hecno, isti krogi danes Janši priporočajo, naj proda vse kar more. Poleg baje ugodnih vplivov na javno mnenje mu obljubljajo še en učinek - s tem bo svojim političnim nasprotnikom, ki se jim na naslednjih volitvah nasmiha zmaga, enkrat za vselej vzel iz rok mehanizme vpliva. Sliši se krasno, a obstaja micen problemček, ki ga je politična elita v relativno majhni dozi občutila že pri naših pivovarjih: ko se kapital osamosvoji, ko iz političnega orodja odraste v samostojen politični subjekt z lastnimi interesi, je zabave definitivno konec. Dobro, boste rekli, a nikarte prehitro, saj se tudi za vas, dragi konzumenti medijskih izdelkov, nič ne spremeni na bolje: v končni fazi je vseeno, če vam Delo postavljajo v vladni palači, v tistem mestecu ob Savinji ali v bližnji podružnici General Electricsa.
In kje za voljo potem iskati rešitev? Ključ imate v rokah vi, dragi državljani in državljanke. Vi ste edini koristniki tistega pristnega javnega interesa, tistega resničnega poslanstva medijev, ki ga sama po sebi ne bosta zagotovila ne politika, še manj trg. Zanašanje zgolj na tržne mehanizme, na “glasovanje z denarnico” je premalo, saj vam bo na koncu ostala le izbira med različnimi zastopniki posameznih interesov, interes javnosti pa bo po pravilu na stranskem tiru. Vi morate od politike zahtevati, da vzame medijski trg resno, da vzpostavi regulativo v interesu javnosti in da poskrbi za učinkovit nadzor njenega izvajanja. Vi morate politiki podati lekcijo, da bodo koristi medijske podreditve ali uslug za lastnike kapitala manjše od stroškov, ki jih boste zaračunali na volitvah.
(Glasov: 4 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Hm, ne vem, Jure, če sem prav razumel precej nebulozno filozofijo zadnjega odstavka tvojega zapisa. Po mojem mnenju je vendarle interes kapitala, ki je seveda v prvi vrsti podan z ustrezno naklado, igral (in bo igral tudi v bodoče) ključno vlogo pri zadnjih medijsko-uredniško-lastniških dogodkih. Kapital je pogruntal, da nima pravega (ekonomskega) interesa, da bi skozi lastništvo medijev še vzdrževal alibi vladi, ki je na smrtni postelji, saj bi si s tem tudi sam pomagal kopati lastno jamo ! Rajši se skrega in razide z umirajočo vlado, kot pa z javnim mnenjem, ki časopis, ki tako vlado zagovarja, pričenja evidentno ignorirati tako, da ga ne kupuje. V tem je po mojem glavni vzrok zadnjih dogajanj in ne morda kaka skrita politična “ljubezen” med medijskimi lastniki in levico !
V principu imajo sicer državljani zares ključe v rokah - vendar na žalost ne skozi vpliv civilne družbe (ki je pri nas nikakršen !), ampak preprosto le skozi dejstvo, da ljudje pač kupujejo tisto, kar jim “bralno” ustreza, pa če je to tudi samo kritična potrditev dvomov, nelagodja in skrbi, ki jih imamo s sedanjo vlado in njenim vladanjem. Lepo bi sicer bilo, da bi imeli vplivno civilno družbo in množico njenih formalnih in neformalnih institucij, ker bi se skozi nje bolj izraženo in bolj kredibilno opredeljevali realni interesi širše družbe na vseh življensko pomembnih področjih - in te bi morali upoštevati, promovirati in nanje opozarjati dobri in zreli mediji. Dokler pa tega nimamo (in najbrž bo za to potrebnih kar nekaj političnih in celo bioloških generacij), pa bodo mediji skoraj prav takšno tržno blago, kot ga vidimo na policah supermarketov in BTC-jev….In bodo seveda sledili istim zakonitostim - z reklamami vred !
[…] vlade, razrešeni pa takšno kot ministri. Slabo citiranje: Vodušek je citiral blog Drugi dom in tale zapis, na glas se je skliceval na Razglede. In še tri malenkosti: na portalu RTVS boste zaman iskali […]