Drugi dom
Dosmrtna zaporna kazen
| 31. oktober 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Pripravljajo se spremembe kazenskega zakonika oz. mogoče celo nov kazenski zakonik. Na videz normalna zadeva, se pač malo spreminja zakonodaja. Specifičnost kazenske zakonodaje je v tem, da je ni zaželjeno prepogosto spreminjati. Iz enega najpomembnejšega razloga, kazenska zakonodaja določa kdaj in kako lahko država posega v posameznikovo svobodo. Po drugih interpretacijah bi lahko rekli tudi, da določa pravične kazni za določene prestopke, vendar nas relativnost pravičnosti sili postaviti te in podobne razloge v drugi plan. Več o tem v nadaljevanju.
Celoten predlog sprememb z obrazložitvijo se nahaja na naslovu Ministrstva za pravosodje, predlagatelja novosti. Največje zanimanje je upravičeno sprožil predlog uvedbe dosmrtne zaporne kazni. Pa ne zaradi pogostosti njene uporabe, temveč zaradi simbolne narave njenega obstoja. Trend spreminjanja najvišjih zapornih kazni v Sloveniji je dovolj zgovoren. V tem trenutku je najvišja zaporna kazen 30 let zapora. Ob tem ni odveč ponoviti, da je bila še pred nekaj leti najvišja zaporna kazen 20 let in so jo nato povišali. Domnevno zaradi uskladitve z evropskimi standardi, večni argument, carta blanca za vse vrste novotarij. Glavni razlog za povišanje pa je ugajanje javnosti, ki je vedno nekoliko punitivno naravnana. Tudi v sedanjem primeru se sklicujejo na mednarodno pravo. Višino kazni za določena kazniva dejanja naj bi bilo potrebno uskladiti z Rimskim statutom, ki določa pravila delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča. Dr. Ljubo Bavcon, ki se zadnja leta veliko ukvarja z mednarodnim kazenskim pravom, je v Dnevnikovem Objektivu takšne argumente ovrgel. Da so mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije le izgovor, dokazuje tudi predlog, da se dosmrtno kazen določi tudi za nekatera kazniva dejanja, ki nimajo nobene veze z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Odločanje za stroge kazni je vedno politično motivirano. Na žalost so zahteve po strožjem kaznovanju vedno dobro sprejete. Kljub opozorilom kriminološke stroke, da strožje kazni ne pripomorejo k zmanjšanju kriminalitete. Tako postane kaznovanje oblika maščevanja oz. domnevne pravičnosti. Pravična kazen naj bi bila sorazmerna teži kaznivega dejanja. Sorazmerje pa je vedno lahko samo politično določeno.
Z maščevanjem nad zločincem pa se uspešno križa še nova varstvena politika. Nevarnega posameznika je najlažje zapreti za čim več časa. Z dosmrtnim zaporom lahko nekoga onesposobimo do konca življenja. Varstvena politika stavi na onesposabljanje nevarnosti, na zasebne varnostne službe, na mestne redarje, na kamere, ki posnamejo vsak trenutek našega življenja. Varnost je baje najvišja vrednota. Pa to ne ponavljajo samo desničarski mnenjski voditelji, temveč domnevni levičar Borut Pahor. Dosmrtni zapor je popolnoma v skladu s prevladujočo miselnostjo, okuženo s strahom pred kriminaliteto. Še posebej pa nas mora skrbeti dejstvo, da dosmrtni zapor ni tako daleč od smrtne kazni. Tako kot se odpira vprašanje mučenja kot legitimnega postopka pri preprečevanju večje škode, tako se lahko tudi smrtna kazen zopet znajde med predlogi za izboljšanje duhovnega počutja Slovencev. Konec koncev bi večina prebivalcev Slovenije verjetno smrtno kazen dobro sprejela. V kolikor njena izvršitev ne grozi njim samim.
(Glasov: 1 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Ali pa po špansko: 40.000 let zapora. Ampak tudi tam se dejansko sedi največ 40 let.
Pa vse en drek, če je tudi dosmrtno. Se bo že našel kakšen Drnovšek. V 40 letih ni hudič, da se bo. In me pomilostil.
Tudi Drnovšek je pomilostil samo nekatere. Tudi njegova milost ni vsemogočna.