Diagnoza novorojenih antikomunistov
Novi antikomunizem na to vprašanje ponuja preprost odgovor: “Če je kapitalizem res toliko boljši od socializma, zakaj potem še vedno živimo v mizeriji?” Zato ker v resnici sploh ne živimo v kapitalizmu: v resnici še nimamo prave demokracije, temveč le njeno varljivo masko, še vedno nam vlada maloštevilna sekta bivših komunistov, preoblečenih v nove lastnike in menedžerje – potrebujemo torej nove čistke, revolucijo je treba ponoviti… tu ne moremo mimo podrobnosti z načinom, kako je stari komunistični režim za lastne neuspehe krivil vpliv “sil preteklosti.”
Tem zakasnelim antikomunistom ne uspe uvideti, da se podoba družbe, ki jo sami slikajo, nenavadno približa kar najbolj zgubljeni tradicionalni levičarski podobi kapitalizma kot družbe, v kateri je formalna demokracija zgolj maska, ki prikriva vladavino premožne manjšine. Drugače rečeno, novorojeni antikomunisti ne dojamejo, da tisto, kar sami zavračajo kot perverzni psevdokapitalizem, JE kapitalizem. Slavoj Žižek, Mladina, 6. 11. 2009
Boljše diagnoze večine komentatorjev (Public enemy in kloni) in zvestih bralcev Financ ter navdušenih moralnih prenoviteljev slovenske družbe v podobi Jožeta P. Damijana ali Bernarda Briščiča pač ni.
Mah, kakšen novi antikomunizem neki. Žižek spet izumlja toplo vodo. Gre za neoliberalce (natančneje, monetariste, vernike v Friedmana), katerih odgovor na vse napake monetarizma je – še več monetarizma. Zelo enostavno.
V bistvu friedmanovci v svojem bistvu niso tako zelo daleč od pravih komunistov. Oboji za napake v sistemu krivijo odstopanja od dogme…