Delo PP – Matjaž Gams

Matjaž Gams je na misiji reševanja slovenske rodnosti, pri čemer me je sprovociral do te mere, da sem za PP Sobotne priloge napisal celo odgovor, ki je bil objavljen to soboto. Saj ne, da bi mikrokozmos rubrike PP posebej cenil, a ker se dosedaj nihče ni oglasil glede abot, ki jih razširja prof. dr., se mi početje ni zdelo popolnoma nesmiselno. Vsebinsko nič novega, a pri trdih bučah zna biti ponavljanje še najboljša pot.

…
Prof. dr. Matjaž Gams je v pismu za Sobotno prilogo ponovno medijsko napadel predlagatelje novega Družinskega zakonika in zagovornike porok med istospolnimi pari ter istospolnega starševstva, ki naj bi po njegovem mnenju na oltarju višjih (političnih) ciljev žrtvovali strokovnost in strokovna dejstva. V podkrepitev te trditve analizira domnevno nekorektno strokovno argumentiranje predlaganih sprememb, začenši z nemško študijo istospolnih družin, ki jo odpravi kot strokovno najmanj vprašljivo, saj naj bi bila narejena na premajhnem vzorcu. Kaj takšnega lahko za kvalitativno sociološko raziskavo, v kateri je na različnih ravneh poglobljenosti sodelovalo 1059 staršev in 123 otrok, reče samo nekdo, ki mu niso poznane niti osnove družboslovnega raziskovanja. Nič čudnega, če vemo, da prof. dr. Gams pač ni družboslovec. Kdo naj že sodi o čevljih?

A četudi prof. dr. Gams kljub še tako zagretemu pojasnjevanju sociologov, kakšne »vrste živali« je ta nemška raziskava, opravljena pri bavarskem institutu, ki je sicer bolj konzervativne sorte, in zakaj je mogoče še kako reči, da je reprezentativna, ne bi popustil, mu lahko predlagatelji in zagovorniki novega Družinskega zakonika še vedno povedo, da to še zdaleč ni edina raziskava, saj se različne znanstvene veje s tem področjem ukvarjajo že najmanj kakšnih 25 let. Na temelju tega obsežnega raziskovalnega opusa, objavljenega v najbolj uglednih znanstvenih publikacijah na svetu, istospolne poroke in starševstvo danes izrecno in na vsakem koraku podpirajo Ameriško združenje psihiatrov, Ameriško združenje psihologov, Kanadsko združenje psihologov, Ameriška akademija pediatrov, Ameriško združenje psihoanalitikov, Ameriška akademija družinskih zdravnikov, in še bi lahko naštevali. Istospolno starševstvo v ZDA, kjer naj bi po nekaterih ocenah leta 2005 v tovrstnih družinah živelo skoraj 300.000 otrok, že vrsto let podpirajo vse večje strokovne organizacije, ki imajo karkoli povedati o dobrobiti otrok. Precej bolj samotno je na drugi strani, saj med nasprotniki razen raznih versko ali ideološko navdahnjenih skupin in posameznikov z dvomljivimi strokovnimi referencami, ni najti nikogar drugega, še najmanj pa strokovnih organizacij vsaj približno podobnega ranga, kot so bile prej naštete.

V nadaljevanju prof. dr. Gams zapiše, da je legalizacija istospolnih porok ali rejništva statistično povezana z nižjo rodnostjo, s čimer nas ti ukrepi še oddaljujejo od možnosti preživetja. Pri zagovarjanju te teze se opira na prispevke, katerih soavtor je. Kot bralec enega izmed njih, objavljenega v slovenski reviji Informatica, ki jo Gams tudi ureja, lahko izrazim samo skrajno začudenje, da prof. dr. ne loči tako temeljne razlike, kot je razlika med slučajnostjo (koincidenca) in vzročnostjo (kavzalnost). S pristopom, ki sta ga v tistem prispevku uporabila avtorja, lahko proizvedemo nepregledno število korelacij, le vzročnost med pojavi se nam vedno znova izmakne (non causa pro causa). Da plastično ponazorim: z isto logiko oziroma metodo je nekim drugim raziskovalcem uspelo pokazati na signifikantno korelacijo med povečanjem populacije štorkelj v Berlinu in povečanjem števila rojstev v bolnišnicah v predmestju. No, ta »podvig« je bil seveda v funkciji zabave, pa tudi izjemno dobre ponazoritve, kako je ob nerazumevanju prej omenjene razlike med korelacijo in vzročnostjo mogoče s pomočjo statistike trditi pravzaprav karkoli.

Najdaljšo tradicijo družbenega prepoznavanja in sprejemanja istospolnih zvez imajo nedvomno skandinavske države, od katerih pa nasprotniki novega Družinskega zakonika in lokalni spodbujevalci rodnosti bežijo kot hudič od križa. Imajo dober razlog, saj raziskave kažejo, da je tam po več kot desetih letih, odkar so Danska, Norveška in Švedska sprejele zakonodajo o istospolnih partnerstvih, t.i tradicionalna družina v boljši kondiciji – zakonsko zvezo sklene več parov, manj je razvez in manj izvenzakonskih rojstev. Na podlagi teh podatkov seveda ni mogoče reči, da so za krepitev institucije tradicionalne družine »odgovorne« istospolne zveze, nakazujejo pa, da med temi ni nevzdržnega konflikta, da gre dejanske razloge – tudi za pojave, kot je (pre)nizka rodnost, kjer se skandinavske države spet primerjalno dobro odrežejo – iskati kje drugje kot pa v priročnih grešnih kozlih in popreproščenih razlagah.

Ob zaključku pisma prof. dr. Gams zagovarja znanstveno konferenco, na kateri naj bi strokovnjaki predstavili strokovne argumente o istospolnih partnerstvih v odprtem akademskem okolju, pri čemer pa žal ne pojasni, ali se kot strokovnjak za področje umetne inteligence in računalniško vodene šahovske končnice vidi med morebitnimi razpravljavci. Kakorkoli že; nenavadna zahteva, saj je po pregledovanju objav v najprestižnejših svetovnih publikacijah s področij, ki jih na tak ali drugačen način vprašanje istospolnega starševstva tudi dejansko zadeva, mogoče kaj hitro skleniti, da je znanost v odprtem akademskem okolju odgovor že dala, in to ob strinjanju, ki je primerljivo s tistim o škodljivosti kajenja. Da ta odgovor prof. dr. Gamsu ni všeč, pa zagotovo ni problem, vreden strokovnih razprav.

Sorodni zapisi:
Ko se v debato o istospolnih družinah vključijo še Finance – Matjaž Gams