Drugi dom
Dejan Steinbuch o razliki med ruskimi in ameriškimi avanturami
| 20. August 2008 | Svet | Jure
Dejan Steinbuch:
Toda ameriške „naftne avanture“ nikoli bile doslej niti približno tako moralno in humanitarno grozljive kot ruska agresija na Gruzijo. Razlika je namreč zelo velika: Združene države so – ne glede na to, kdo je na oblasti! – kljub vsemu demokracija, ki temelji na vladavini prava in človekovih ter državljanskih pravicah. Nobena oblast si ne more privoščiti absolutne vladavine ali kršenja ustave in njenih privilegijev. Sistem zavor in ravnovesij tam deluje. Več…
Torej, če smo prav razumeli, se grozljivost določene operacije meri z demokratičnostjo države, ki jo je izvedla? Po receptu: naše vojne so osvobodilne, vaše genocidne?
(Še brez glasov)
Loading ...
Hm,
če potegnemo črto pod ameriški vdor v Irak, ta izjava ne drži povsem.
Tudi novinarji, ki so poročali iz Iraka so bili v času vdora pod večjo kontrolo, kot je bilo na primeru Gruzije. Morda je tudi tu razlika.
Steinbuch bi se moral omejiti na moralno grozljivost naftnih avantur - tam bi lahko blebetal v tri krasne, npr. trdil, da pobijanje civilov v Iraku ni isto pobijanju civilov v Gruziji, saj Američani jasno povedo, da je njihov cilj zagotoviti svobodo Iračanov, slednji so le nesrečna kolateralna škoda pri tem prizadevanju. Zlobni Rusi seveda namerno koljejo civile, njihova zatrjevanja o zaščiti manjšin so le okorno prenarejanje, vsem je namreč jasno, da gre za navaden terorizem.
Ko pa Steinbuch zraven vleče še humanitarno grozljivost, pa bi moral malce premisliti. Lupetanje takšnih neumnosti mu jemlje še tisti ščepec verodostojnosti, ki mu je ostal potem, ko je govoričil o (ne)moralnosti različnih vojn za nafto. Namreč humanitarna katastrofa je katastrofa ne glede na to, kako moralen je tisti, ki jo je povzorčil. Medtem ko v Iraku mrtve štejejo v desettisočih in imajo najvišjo smrtnost otrok do petih let starosti, je v Gruziji morda mrtvih nekaj sto, razrušena pa predvsem vojaška infrastruktura. Za proameriške gorečneže so zgleda ameriške žrtve veliko manj vredne od ostalih.
Ma pustite ubogega Steinbucha. Tip je že na faksu citiral vojnega zločinca Kissingerja, kako je boljša dobra vojna kot slab mir.
Že kot študent je bil torej Steinbuch na nekonservativni liniji. Ker takrat to ni bilo preveč popularno, domnevam, da imamo opraviti z načelnežem in pravičnikom. Klatenje neumnosti je disciplina, ki jo slednji izjemno dobro obvladajo.
Ma, bolj mi je deloval kot novorevijaški mladi intelektualec, fen Jančarja in Havla. Če me spomin ne vara, je bil tudi pri podmladku SDS, ne bom pa 100% trdil. Vsekakor se je družil z Ivom Hvalico, hehehe.
Preseneča ne, koliko si dajete opraviti z mojim skromnim tekstom. Zlasti glede na dejstvo, da je velikanska večina drugih komentarjev, objavljena v naših medijih, izrazito proruskih. Tudi tistih nekaj javnomnenjskih anket, ki sem jih videl, krivdo za vojno na Kavkazu pripisuje Gruziji in ZDA. Ostalih odmevov ne poznam, sem pa opazil, da je protiameriški resentiment še vedno močan. Najbrž pa je tudi "in" biti protiamerikanist, protikonzervativec itd. itd. Če gre za nasprotovanje Bushu, ta čustva povsem razumem. Če gre za sovraštvo do Amerike in Američanov, malo manj.
Kakorkoli, moja apologija Gruzije (pred leti sem bil tam, zato ne govorim kot tipični slovenski "strokovnjak", če razumete, kaj hočem reči…) pa temelji na prepričanju, da si šibkejši v sporu zasluži vse simpatije
No, kjer mi očitate dvojna merila glede Iraka: na začetku, ko je kazalo, da je zgodba jasna, sem zagovarjal odstranitev Huseina. Kasneje, ko se je izkazalo, da je vse skupaj inscinirala britanska obveščevalna, sem stališče spremenil. Vse to je bilo objavljeno in si je moč prebrati.
S spoštovanjem,
Dejan Steinbuch
"si šibkejši v sporu zasluži vse simpatije"
To je kaj klavrno merilo, za katerega sem prepričan, da se ga ne držiš. Kako si npr. prišel do tega, da je od desetletja uničujočih, skorajda bi lahko rekli zločinskih sankcij obubožani Irak v sporu z ZDA močnejša stranka?
Ne vem, kako je z mojim odzivom povezano govorjenje o “protiamerikanizmu”. Vseeno pa ostajam pri trditvi, da gre za dvojna merila, saj so stvari, kot so ustava, sistem zavor in ravnovesij… pač nepomembne zadeve pri “merjenju” grozljivosti oziroma moralnosti določene operacije. Ali padeš pod puško “demokratične” ali “nedemokratične” države je pri dejstvu, da si mrtev, pač le kozmetična razlika, kajne?
Pohvale vredno je stališče, da si šibkejši v sporu zasluži simpatije, vendar se pri tem vse prevečkrat pozablja, da je najšibkejši člen tukaj Južna Osetija z ambicijami, ki so khm zelo podobne slovenskim.
lp
Celoten Steinbuchov članek temelji na predpostavki, da je z napadi začela Rusija, ki pa je "žal" napačna. Vsi zahodni mediji in tudi ameriška administracija priznavajo, da je bil Saakashvili tisti, ki je upajoč na zahodno solidarnost na predvečer olimpijski iger s topovi začel obstreljevati mesto Tskhinvali.
Poleg tega se poizkuša ustvariti vtis, kot da je Gruzija "svetilnik demokracije". Poglejte si recimo, kaj o Saakashviliju pravi nekadnji minister v njegovi vladi:
Celoten intervju
hja, jaz ko sem videl, kako se je štih postavil odločno na “pravo” stran, sem vedel, da tukaj nekaj ne štima
(sicer pa kaj pričakovati od modela, ki ne zazna vsaj kakovostne razlike med Ekspresom in recimo Vest.si?)
vseeno pa me preseneča, da ni nikjer prebrati kaj o tej Južni Osetiji in kaj za vraga hočejo. Kot da ne bi ta nacija še nedavno svetovni skupnosti (tudi američanom) povzročala iste probleme zaradi osamosvojitvenih teženj (spomnimo se bakerja in podobnih modelov). Takrat smo se kot hudič križa branili oznake, da smo separatisti, danes so v slovenskih medijih osetijci vedno separatisti.
Kolikor sem zasledil v medijih (ne spomnem se točno kje) naj bi si želela Južna Osetija priključitev k Rusiji, kar zadevo še bolj zakomplicira. Mogoče podobna situacija z Južno Tirolsko, kjer so stalno prisotne težnje po priključitvi h Avstriji.
Abhazija pa naj bi rada postala neodvisna. Vsekakor popolna zmešnjava.
Vidim, da je g. Stenibuch zelo na liniji z ministrom gobezdalom. Ta je prav tako zagovarjal tezo, da ima manjši vedno prav. Seveda pa je vprašanje, kako da nimajo prav južni osetijci (95% glasovalo za odcepitev), prav pa imajo npr. slovenci 1991 in kosovarji 2008. Prav tako ne drži, da kdo osporava, da Gruzijci niso prvi napadli, ampak to v kontekstu "ni pomembno". Kot pri Hašku, ko je novica, da "so sovražniki gnusno obstreljevali naša letala, ko smo mi mirno (in civilizirano, za svobodo) bombandirali njegova mesta."
mislim da si pač še en ameriški kreten
Kaj pa ti veš o demokraciji