Dajte že Dimitriju ta cajtng!
Skrajni čas je, da pravkar ustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov poskrbi za našega zunanjega ministra, nedvomno najbolj plodnega (potencialnega?) člana. Razmere so nevzdržne!
To, da zunanji minister v tej državi ne more objaviti enega članka to je na primer že je unikum, za takšen primer v Evropi jaz še nisem slišal nikjer. Celoten intervju
Skrb zbujajoče, kajne. Toda, a se ni minister še pred časom razdajal v Delu?
Nisem pisal vsak teden, pisal sem dvakrat na mesec in to samo članke na povabilo urednika, gospoda Jančiča. In to sem počel ne zaradi sebe, temveč zato, ker sem ocenil, da je to moja moralna obligacija, zato, da bi da bi o zadevah zunanje politike obveščal širši krog ljudi, ki se za to zanimajo. V tem primeru je bilo moje ravnanje enako ravnanju nekaterih mojih kolegov, ki delajo enako, ki delajo dnevnike ali bloge. Temu se reče javna diplomacija in jaz sem to počel v dobri veri.
Pustimo ob strani napačno uporabo termina “javna diplomacija” (kar je sicer za nekoga, ki je v zunanji politiki nabral že lepo kilometrino, vseeno zanimiv spodrsljaj, ki pa morda pojasni, zakaj je slovenska javna diplomacija tako zanič oz. skoraj neobstoječa), in se raje posvetimo dejstvu, da naš zunanji minister enači pisanje blogov, dnevnikov, kar prakticirajo nekateri njegovi kolegi, z njegovo neodtujljivo pravico, da mu slovenski časopisi objavljajo članke. Ne vem, če kaj bolje razgali razmišljanje, po katerem so slovenski časopisi zasebno igrišče našega zunanjega ministra, ki se mu godi huda krivica, če po njegovih umotvorih ni povpraševanja.
Dajte mu že en cajtng, prosim!
had je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 12:37
upam, da dobi v blogoroli vsake kvarte svoj prostor pod soncem :evil: da bo srecen in zadovoljen
1tastar je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 12:53
zakaj pa Dimsi ne piše v Dnevnik in Mladino, ki sta EDINA NEODVISNA!
stergo ergo je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 14:46
No, Rupel ima najbrž zmeraj možnost, da objavlja v strankinem neuradnem glasilu Demokracija – to je naslov za pravega meščanskega demokrata, ne pa neko po proletarizmu zaudarjajoče Delo. Fuj, zmeraj ko slišim delo, mi pride na misel tisti kiselkast vonj po potu, zgodaj zjutraj na troli za Litostroj.
1tastar je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 18:22
Delomrzneš!
bota je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 19:02
Predlagam, da si minister Rupel omisli svoj blog na Internetu. Tam mu nihče ne bo odrekal pisanja in ga cenzuriral. Ali ga bo kdo prebral??? :)
bota je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 19:04
Se opravičujem. Ga že ima. No potem očitno velja slednje :)
Inki je dejal v ponedeljek, november 19, 2007, 19:50
Tale Dimsi Rupsi je nakladac, da ni vecjega, clovek brez hrbtenice in za povrh se v sramoto socioloski znanosti. Kdo ga lahko sploh jemlje resno? Pa zakaj res teh svojih neberljivih umotvorov ne objav na blogu? A pogresa honorarje na Delu? Ma se za enga odresenika, ces mi smo vsi zmedeni, pa on napise clanek z naslovom ‘Koncati zmedo’, mi ga preberemo in zivimo srecno do konca svojih dni.
Sam kaj, k ga bom mogu gledat tud v morebitni Pahorjevi vladi.
1tastar je dejal v torek, november 20, 2007, 13:41
Če ne bi bilo Dimsija, bi si ga bilo treba izmisliti. Ni vlade brez rumenega šala!