Cukjatiju še vedno ni jasno

| 2. December 2006 | | Jure

France Cukjati je za Dnevnikov Objektiv opisal svoje videnje “problema družine Strojan”, ki lepo pokaže, da mu še vedno ni jasno, še več, njegove izjave še vedno, po vseh puškamitraljezih, ki jih je jemal kot ponesrečene a nedolžne šale, prilivajo bencin na ogenj. Bog pomagaj državi s takim predsednikom državnega zbora!

Cukjatijev diskurz temelji na isti tehniki, ki jo uporabljajo vaške straže - naravnost neverjetni pavšalizaciji in popolni odsotnosti individualizacije krivde.

Črne gradnje, onesnaževanje okolja nad najpomembnejšim površinskim virom pitne vode v Suhi krajini, ustrahovanje krajanov, vse pogostejša in vse manj prikrita kriminalna dejanja… vse to je trajalo vrsto let. Nobena črna gradnja ni bila porušena, nobena kazenska ovadba ni doživela ustreznega epiloga, noben zločin ni bil ustrezno kaznovan.

Nobena, gospod predsednik državnega zbora? Res nihče ni v zaporu oziroma priporu? Seveda tudi Cukjati ne more mimo te presnete medijske pozornosti, s katero so sami problemi.

Vsaka burna množična reakcija je vedno tudi medijsko zanimiva. Vsaka velika medijska pozornost pa s svoje strani dodatno mobilizira množice. Ustvarja se začarani krog, ki traja, dokler traja prvotni razlog konflikta ali dokler se krog sam od sebe ne izčrpa.

Če bi mediji utihnili (kar očitno prakticirajo na Radiu Slovenija), a pol bi konflikt čudežno izginil? Dvomim.

Cukjati se na začetku svojega komentarja pritožuje nad manjkom ocene dogodkov v zvezi z družino Strojan, ki ne bi bila krivična in destruktivna. Pohvale vredna pozicija, na katero pa že v naslednjem trenutku povsem pozabi, saj niti enkrat ne omeni, da vsa krivda pa le ni na romski strani. Ob naštevanju pravih in dejanskih grehov Romov niti enkrat ne omeni, da je mogoče za kaj kriva tudi slovenska večina. Niti enkrat. Dosežek, ni kaj, gospod predsednik državnega zbora.

Kar nekaj stvari smo se morda naučili iz primera “Strojan”. Med drugim tudi to, da mora policija čim dlje vztrajati pri nenasilnem reševanju zapletov in da mora država pri svojih odločitvah čim bolj upoštevati želje krajanov.

Čim bolj upoštevati želje krajanov? Tudi tiste, ki so protiustavne? Cukjati ne pojasni.

Tudi Strojanovi so verjetno že spoznali, da se aroganten in kaznivo ustrahovalen odnos do lokalnega prebivalstva - kljub medlemu odzivu pravne države - dolgoročno ne izplača.

Ponovna kriminalizacija celotne družine. Zdi se mi, da so otroci in ženske iz družine Strojan v teh tednih dobili malo drugačno lekcijo.

Pričakovati, da bodo akterji, ki so v preteklosti ignorirali in marginalizirali izpade nestrpnosti ali jih celo sami producirali, v celoti obrnili smer, je seveda iluzorno - da pa tudi danes, ko so posledice njihovih dejanj oziroma nedejanj jasno vidne, z nezmanjšanim tempom hitijo po isti poti, pa je nekoliko le presenetljivo. Očitno menijo, da jim duh nestrpnosti še ni povsem ušel iz rok, da je še obvladljiv - le Strojanove je potrebno naučiti reda. Zdi se mi, da jih v prihodnosti čaka še bridko razočaranje, če ne prej, v volilnih rezultatih. SDS je ogenj nestrpnosti, s katerim se je igrala tako pri izbrisanih kot pri Romih, že nekoliko opekel, še bolj pa bodo bolečine hude na voliščih, kjer bodo nekdanji objekti manipulacij verjetno raje izbrali “pravo stvar”. Pri Jelinčičevih bo še veselo.