A o tem ni veliko govora, ujeti smo v nesmiselno nabijanje o potrebnosti varčevanja, o nezmožnosti zapravljanja več, kot ustvarimo in podobno. S tem pa zamegljujemo dinamiko, ki se je razvila med centrom in periferijo v evrozoni in ki vodi skorajda v neko novo vrsto kolonizacije. Dvomim, da namerno, ampak vseeno.

Na koncu niti Nemcem to ne bo v korist, ker se bodo njihovi izvozni trgi sesuli, vsega pa vendarle ne morejo v obliki dragih avtomobilov prodati na Kitajsko in v ZDA.

Prav Nemci bi morali malo več zapravljati, da bi lahko potem razni Italijani in Španci doma več proizvajali in prodajali k njim.

Izkazalo se je, da sem imel prav. Kolega je odprl s.p. in naenkrat se mu je trg delovne sile odprl. Mene je vsak drugi potencialni delodajalec vprašal, če sem s.p., saj na pogodbe oni več ne delajo, medtem ko je moj kolega začel služiti. A se je zapletlo: delodajalci so ga kdaj rabili, kdaj ne, zgodilo se je, da je delo izgubil iz danes na jutri, pa je potem na vse kriplje iskal novo delo – konec koncev si je moral vse prispevke plačevati sam.

Zdaj je jasno: država hoče iz Slovenije narediti narod majhnih podjetnikov. Takšnih, ki bodo romali od delodajalca do delodajalca, ki z njimi ne bo imel nobenih drugih stroškov razen urne postavke. Sindikalno organiziranje? Ne pri malih podjetnikih. Kolektivno dogovarjanje? Saj smo vsi mali podjetniki? Zavarovanja? Za to mali podjetnik poskrbi sam? Fleksibilnost? Maksimalna. Varnost? Minimalna.

Pa že raje vlečem socialko.

Danes je politični kapital že bolj škodljiv od špekulativnega. Neumne vlade, ki so se pijansko vrgle v “špar je car” program se zdaj sramujejo morebitnega odstopa od takega programa. Sramujejo se samega odstopa in ne tega kar vsiljujejo. Večje neodgovornosti še nismo videli.

Če to ni del načrta. Češ, s krizo se lahko soočimo le tako, da imamo več moči v nekem centru, ne pa da vsaka država rine naprej po svoje. Iz krize lahko izzidemo kot mnogo tesneje povezana unija.