Drugi dom
Chicago boyz in Adam Smith
| 1. October 2008 | razno | kronist
Ko boste kakšnega neoliberalca znova slišali blebetati o tem, kako sta pohlep in nebrzdani egoizem edini trdni temelj civilizacije, medtem ko so megleni koncepti, kot sta pravica in pravičnost, izum perfidnih levičarjev, se spomnite na te besede Adama Smitha:
“Justice [the human virtue of not harming others]…is the main pillar that supports the whole building. If justice is removed, the great fabric of human society which seems to have been under the darling care of Nature must in a moment crumble into atoms….Men, though naturally sympathetic, feel so little for others with whom they have no particular connection in comparison to what they feel for themselves. The misery of one who is merely their fellow creature is of so little importance to them in comparison to even a small convenience of their own. They have it so much in their power to hurt him and may have so many temptations to do so that if the principle of justice did not stand up within them in his defense and overawe them into a respect for his innocence, they would like wild beasts be ready to fly upon him at all times. Under such circumstances a man would enter an assembly of others as he enters a den of lions.” Vir.
(Še brez glasov)
Loading ...
Hm, sicer sem bolj laik na tem podrocju, ampak a ni Nozickov point ravno v tem, da je neoliberalizem prava stvar ravno zato, ker je *pravicen*? Kolikor vem, so libertarci obsedeni s pravicnostjo in pravicami - ampak le z negativnimi.
Me zanima, kaj bi Adam Smith porekel o socialistični ideji, da se sočutje kar institucionalizira in uzakoni, posameznikom pa se ukrade pravica in odgovornost, da pomagajo manj srečnejšim od sebe…
In me tudi zanima, kaj levičarji porečete na dejstvo, da so kapitalistični Američani daleč največji filantropi na svetu - med 10 največjimi donorji na svetu ni niti ene ne-Američana. Prav tako na listi prevladujejo ljudje, ki jih vi najbolj prezirate: industrialisti (Carnieghe, Hugh Howard, Bill Gates, Henry Rowan), finančniki (Buffet), bančniki, menedžerji (Kroc - CEO McDonaldsa, hahaha) itd.
Prav tako so menda Republikanski volivci veliko bolj radodarni, kot Demokratski, čeprav se slednji deklarirajo za bolj “sočutne” - seveda samo z jezikom. Podobnih raziskav za Slovenijo na žalost ni, sem pa prepričan, da je popolnoma enako. Katoliški Karitas je postala v zadnjih letih največja slovenska dobrodelna organizacija, čeprav nabere sredstva izključeno od prostovoljnih, privatnih darovalcev - večinoma vernikov. Levičarske NGO pa soljudem rajši pomagajo s protesti, obrekovanjem in pametovanjem…
Sicer pa več v tej odlični knjigi: http://www.amazon.com/Who-Really-Cares-Compasionate-Conservatism/dp/0465008216
Eni pomagajo pač z delom, drugi pa z jezikom. In s tujim denarjem!
V socialni državi za socialne programe (”dobrodelnost”) skrbimo in jih plačujemo davkoplačevalci.
Kjer država naredi to, kar je treba, ni potrebe za “dobrodelnostjo”. Kjer država naredi absolutno premalo (npr. v ZDA), tam pač morajo imeti “daleč največje ‘filantrope’”.
Dvomim, da v socialističnih država kdo za koga “skrbi”. Denar daješ, ker si v to prisiljen, prejemniki pomoči pa itak mislijo, da imajo kar “pravico” do dela tvojega zaslužka. To z “dobrodelnostjo” nima nobene zveze. Še več: kot si že sam omenil, socialistična država uničuje individualno iniciativo; bogate posameznike za njihov uspeh kaznuje, hkrati pa jim daje občutek, da so revnim dovolj oz. preveč pomagali že s svojimi davki.
Ampak to ni največji problem. Dosti bolj akutno je, da težko zaposljivi in slabo plačani v taki državi krivdo za svojo situacijo avtomatično valijo na državo in od tam tudi pričakujejo pomoč - sami pa niso pripravljeni storiti prav nič! V Sloveniji ni nič čudnega, da kdo preživi 4 leta na zavodu. V tem času bi z lahkoto končal šolo za katerega od deficitarnih poklicev, vendar je veliko lažje samo čakati in prejemati denar, ki ga niso zaslužili, vendar imajo do njega “pravico”. Verjami mi, privatni donorji takšne lenobe ne bi podpirali!
Slovenija je pač socialna država, to ima zapisano tudi v ustavi. Lahko pa ustanoviš stranko in se začneš zavzemati za zamenjavo socialne države z dobromislečimi donorji. Prepričan sem, da se bodo ljudje odzvali, kdo pa se ne bi raje zanesel na bogataškega šefa banke kot pa na nesposobno državo.
Pavle, mi smo toliko socialni, kot je recimo severna Koreja Ljudska in Demokratična, čeprav ji to piše v imenu. Cilj naše sorte socializma ni socialnost pač pa egalitarnost - mogoče bi bil čas da zapišemo ustavo kar je res: Slovenija je egalitaristična država….
Dobrodelnost ameriških bogatašev in korporacij je del poslovnega komuniciranja, ne pa dobrodelnosti. Dobrodelnost je koncept fevdalnih družb, katerih ideološko podstat vzpostavlja krščanstvo ali islam. Družba, ki odpravlja razlike med ljudmi, ima tendenco k egalitarnosti. Fraternite, liberte, egalite… al kako so že bila gesla francoske buržoazne revolucije.
Na zavodu pa dobiš največ dve leti nadomestilo, samo od socialne pomoči pa boš bolj težko preživel. Velika večina ljudi si želi delati, ne samo zaradi zaslužka, ampak tudi zaradi socialnih stikov. Mit o lenobi je poceni demagogija, ki jo desničarji vedno znova uporabljajo, da upravičijo izkoriščanje ljudi.
“Dobrodelnost ameriških bogatašev in korporacij je del poslovnega komuniciranja”
Jaz sem pa mislil, da kapitalizem hlasta izključno po visokih dobičkih…
Sploh pa ne govorim o delovni lenobi. Večina brezposelnih bi verjetno z veseljem delalo, kar so delali za kar so bili usposobljeni. Govorim o zavračanju vsake odgovornosti za svojo prihodnost! Ljudje na državo valijo vse vzroke za svojo bedo, od brezposelnosti do nizkih plač. Ampak dejstvo je, da vsi nismo brezposelni, prav tako pa imajo nekateri prav lepe plače. Posledica socialistične države je, da tisti, ki zaslužijo manj zahtevajo, da država poseže v razdelitev dohodkov in zmanjša razlike, namesto da bi se sami s svojimi dejanji poskusili prebiti med tiste, ki zaslužijo več.
Govorim o lenobi, da bi spremenili trenutno stanje! Recimo šli spet v šolo. Prebrali kakšno strokovno knjigo. Se vpisali v tečaj. Iskali boljše delo, čeprav niso brezposelni. Pri nas je vsega tega premalo, skoraj nič in to je največja škoda, ki nam jo dela socialistična država!
In mimogrede, ameriški privatni donorji so dali svoj denar večinoma za univerze (npr. Carnegie-Melon, Duke), znanost (Gates Foundation, Howard Hughes foundation), umetnost ipd., ne pa direkt v žepe ljudi, ki nočejo poskrbeti zase. Zato imena teh ljudi še danes živijo, njihov denar pa služi družbi, namesto da bi že pred stoletji šel skozi usta in riti množic direkt v stranišče!
““Dobrodelnost ameriških bogatašev in korporacij je del poslovnega komuniciranja””
“Jaz sem pa mislil, da kapitalizem hlasta izključno po visokih dobičkih…”
LOL
Seveda hlasta izključno po visokih dobičkih. In dober PR je ena od stvari, ki lahko za relativno majhen vložek prinese veliko večje dobičke.
@nesproscen
Hahaha, torej si ravnokar priznal, da sta filantropija in altruizem dva izmed temeljnih elementov kapitalizma! Da je torej kapitalizem že v svoji srži radodaren in dober.Bravo, če bi jaz to stokrat napisal, mi ti gotovo ne bi verjel!
@king-king,
malo si poenostavil. RAČUNICA je temeljni element kapitalizma. To smo menda vedno vsi priznavali.
In če se računica izide (IN SAMO V TEM PRIMERU) tudi filantropija (seveda gre v tem primeru bolj za filantropijo pod narekovaji, pri pravi motiv naj ne bi bil denar).
King-King ima prav, altruizem in filantropija sta (lahko) pozitivni eskternaliji kapitalističnega načina produkcije. Ampak čudi me, zakaj King-King zavrača socialno državo, ki te pozitivne lastnosti še bolj poudarja. Kapitalizem proizvaja bistveno premalo pozitivnih eksternalij, zato ga je treba ukrotiti s socialno državo.
@Pavle
Če veš kaj so eksternalije, potem boš verjetno razumel tudi naslednje. Niso vsi zagovorniki prostega trga proti socialnim transferjem, vendar vsi zahtevajo, da se te transferje utemelji, izračuna njihove vplive in se jih primerja z njihovimi stroški. WJ Bernstein pravi, da neenakost povečuje kriminal in zvišuje stroške zagotavljanja delovanja pravne države. Torej je smiselno neenakost vzdrževati na nivoju, ko so mejni stroški vzdrževanja reda enaki mejnim stroškom, ki izhajajo iz negativnega vpliva sociale na ekonomijo. Drugi omenjajo oportunitetne stroške zaradi slabše izobrazbe in vzgoje otrok iz revnejših družin. Tretje skrbijo posamezniki, ki se ujamejo v past revščine in so pogosto praktično izgubljeni za trg delovne sile in tako spet oportunitetni strošek. To so primeri racionalnega razmišljanja. Vsakega od teh ciljev se da s pravilno socialno politiko doseči, če se zanje dogovorimo in odločimo. Ko bomo poznali cilje, lahko socialnim transferjem dodamo še pogoje, ki bodo motivirali in usmerjali prejemnike ter jim pomagali najti pot iz revščine.
Neracionalno razmišljanje je pa, da tistim, ki opravljajo ničvredna dela ali pa sploh ne delajo PRIPADA del dohodka tistih, katerih delo je veliko vredno. In to brez vsakega pogoja ali lastnega napora. To je bolno, kleptomansko razmišljanje. V ekonomskih učbenikih takemu obnašanju pravijo “rent seeking” in je vredno vsakega prezira. In dokler mi nekdo ne bo povedal, kateremu realnemu cilju je socialna politika namenjena in kako (razen s črpanjem denarja) bo to dosegla, jo bom smatral za kleptomanski rent-seeking in ne bo imela moje podpore.
Ne vem več kdo (mogoče mi lahko vi pomagate) je v nekem intervjuju rekel sledeče: sociala mora biti mreža, ki te obvaruje pred padcem na tla, če ti v življenju spodrsne, ne pa zaprta kletka. Pri nas to na žalost je. Švicarjem z najvišjimi dohodki poberejo 22%, Slovencem pa 41% (do Bajuka celo 50%) plače. Je zaradi tega pri nas manj problemov s slabo izobrazbo, zagotavljanjem pravnega reda ali z revščino? Niti slučajno!
Lepo si napisal, beseda ti je tekla kot namazana, lepo si povzel cilje socialne politike, strinjal sem se s tvojo kritiko kleptomanskega razmišljanja, podpisal mnenje neimenovanega avtorja o sociali kot varnostni mreži, nato pa sem razočarano prhnil. Tvoj punchline je beden - slovensko socialno politiko kritiziraš, ker je davčni sistem po tvojem mnenju preveč progresiven?
Slovenska socialna politika služi vsem ciljem, ki si jih zgoraj navedel. Da pa denar zanjo zagotavljajo davki, pa je res tako v Estoniji, ki ima EDS, kot na Švedskem, ki ima največje progresije v EU.
Naša socialna politika in naši progresivni davki sta zelo povezani zadevi. Da gredo socialni transferji iz davčne malhe je vendar jasno. Ampak ti krivulja davčne obremenitve lahko veliko pove tudi o namenih, ki jih ti davki imajo. Pri nas to ni samo strošek države (vključno s socialo) pač pa še regulacija dohodkov. Če socialne prejemke smatraš kot nek negativni davek (torej prejemek) potem ima naša krivulja davčne obremenitve izrazito obliko črke U, ki tako tiste, ki zaslužijo malo, kot tiste, ki zaslužijo veliko, pahne nekam v sivo povprečje. Torej izravna dohodke in služi čistemu egalitarizmu. Naša sociala je torej sociala samo na jeziku in na papirju, v resnici pa prezira vredno prisilno izenačevanje - torej še vedno socializem.
Meni je najbolj fascinantno to, da se neoliberalci spotikajo le ob socialne programe, ne moti jih pa metanje denarja stran za vojsko.
Jasno, obstajata dve pomembni razliki:
Socialni programi so namenjeni precej velikemu številu ljudi, pomagajo z drobižkom in so za preživetje;
vojaški posli pa so pogosto izdatno podmazani s podkupninami in drugimi umazanimi rabotami, pri katerih maloštevilni kasirajo nepredstavljivo veliko.
In pri tem ne mislim le na zadnjo slovensko še nerazčiščeno afero. Dosti boljši primer so spet ZDA, kjer par podjetij na račun vojaških avantur kasira bogastvo (Haliburton je zgolj najbolj razvpit primer tega).
Aja, pa a lahko še kak izračun? Na primer, kako je nekdo z npr. 500 evri plače in najnižjo davčno stopnjo v isti “sivini” kot nekdo z npr. 10000 evri in najvišjo davčno stopnjo?
@nesproscen
Povej nam samo še to, ali si eden od tistih naivnežev, ki mislijo, da je svet brez vojske ta trenutek možen, ali pa eden od tistih pokvarjencev, ki pravijo, da naj za našo varnost plačujejo samo naši sosedi…
O kakšni izravnavi dohodkov govoriš? Tisti, ki zaslužijo enako, so tudi obdavčeni enako. Statistika kaže, da se prepad med revnimi in bogatimi povečuje povsod, tako v državah s progresijo kot brez.
Se pa strinjam s tabo, da je mogoče najti korelacijo med progresijo in obsegom socialne države. Uvedba enotne davčne stopnje zniža davčne prihodke, kar pomeni manj denarja za servise države. Ker si pravilno ugotovil, da je malo pokvarjencev, ki bi varčevali pri vojski, se dobrodelni davčni reformatorji običajno spravijo na zdravstvo in šolstvo, kjer je vedno mogoče kaj prišparati.
Konec koncev gre EDS skupaj s privatizacijo socialnih servisov, katere pa si veliko lažje privoščijo bogataši, kot tisti povprečneži, ki so se zanašali na javno zdravstvo in šolstvo.
Pavle, govorim o izravnavi dohodkov ljudi, ki ne zaslužijo enako in tudi ne proizvedejo enako.
Prav tako se mi zdi problem “prepada med bogatimi in revnimi” v Sloveniji zdi popolnoma za lase privlečen. V Ginijevem koeficientu (po CIA World Factbook) dohodkovne neenakosti si z Dansko delimo 2. mesto na svetu, takoj za Švedsko. Mi smo torej še zmerom Marxova idealna država in bomo to očitno tudi ostali.
Sicer pa je potrebno ločiti bogate in tiste z visokimi dohodki. To sploh niso isti ljudje in z obdavčenjem visokih dohodkov sploh ne ožameš bogatih pač pa najbolj produktivne ljudi v državi. “Tajkuni” pa verjetno niso obogateli od plače…
Štihova univerza al kaj?
king-king, dokler nekdo ne naredi neke kredibilne cost-benefit analize (upam, da te je izraz vzburil :-)), sem eden od pokvarjencev. Naj drugi plačujejo podkupnine!
Boljše Štihova univerza kot pa Kardeljev (drugi) dom za otroke s posebnimi potrebami.
Danska, Švedska, Islandija, Finska in Slovenija, idealne Marxove države! Če se ti zdi prepad med revnimi in bogatimi za lase privlečen, je to tvoj problem. Kakor si lepo ugotovil, dohodek ne pove vsega, treba je upoštevati tudi ostalo premoženje.
Najbolj produktivni ljudje v državi, pa i šire, so borzni posredniki in bančniki (tako vsaj kaže statistika). Mater, toliko dodane vrednosti, kot so jo ustvarili v zadnjih letih, bo gospodarstvo težko preneslo. Bog ne daj, da bi njihove dohodke obdavčili, še več, dajmo znižat davke na kapitalske dobičke, da bodo lahko še bolje izkoristili svoje znanje in bodo spodbujeni k inovacijam.
Še sreča da borza tanka in se banke tresejo, najdejo se, ki bi jim verjeli na statistiko …
@King-king Hja, torej si prav prišel. Sicer radi pomagamo, a glede na zgoraj napisano, upanja ni. Prazne glave prek bloga ne gre napolniti.
P.S. nad tvojo mešanico bedastoč prvega razreda in nabijanja o socializmu, levičarjih, komunistih in marxu nisem niti najmanj navdušen. Če bi želel to, bi si kupil papigo, včlanil v SDS ali pa kupil Reporterja, Svetujem ti kak drug pejdž, kjer bodo nad takimi modrostmi bolj navdušeni. Meni je ob tem samo straaaaašno dolgčas. Nič ne rečem, ko je štih prvič pribijal take, je bilo to še strašna kurioziteta, ki je popestrila kako minuto, danes pa… mi ljudi, ki niso predelali več kot nekaj strogo usmerjenega intelektualnega junk fooda res ni več prenašati.
Da je tebi še najmanj dolgčas, kadar ti med komentarji folk samo ploska (istina jeeeeeee!) in pihne še kakšno v isti rog, to sem opazil že pred časom.
Ampak ne skrbi, moj namen ni tebe ali kogarkoli drugega kratkočasit, ampak vas samo opominjati na najbolj očitne kratke stike v vaših puhlih logičnih izpeljavah, s katerimi obupano poskušate dokazati, kar ste se že vnaprej dogmatično odločili: socializam je naše pravo i naša bodućnost, kapitalizem je slab, američani so butasti, JJ je diktator etc etc.
Si prepričan, da nam naše domnevne odločitve za socializem (in vsega, kar iz tega sledi) nisi podtaknil ti? Glede na to, da nabijaš venomer ene in iste floskule, sumim, da bolj površno bereš prispevke na tem blogu. Morda si se že vnaprej dogmatično odločil, da na tem blogu vedrijo in oblačijo sile komunistične kontinuitete. Ti bom pomagal - to ni res.
Drugače pa se strinjam z Juretom. Briši opico, če še enkrat nesramno stegne jezik.
@Pavle
Saj jaz bi ti prav rad verjel, ampak kar pravkar bereš je komentar pod Juretov umotvor, v katerem je poskusil dokazati malodane to, da je Adam Smith utemeljil socializem.
Sicer pa kar naj me briše. Ziher komaj čakate, da boste lahko spet trobili v isti rog in se trepljali po ramenih, brez da vam bi občasno kdo postavil ogledalo. Meni se pa tudi počasi ne da več…
“Meni se pa tudi počasi ne da več…”
te primem za besedo in bon voyage!
Sem rekel “počasi”… Šel bom, ko me boste prosili, naj ostanem.
Prosim, ostani.