Drugi dom
Čemu in komu predsedniške volitve?
| 15. August 2007 | | kriptoproletarec
Čas kislih kumaric in pasjih dni nam krajšajo morebitni kandidati na predsedniških volitvah. Ustavna ureditev Republike Slovenije namenja predsedniku protokolarno funkcijo z nekaterimi manjšimi pristojnostmi kot so predlaganje guvernerja Banke Slovenije. Nikakor pa nima izvršilne oblasti, ki je popolnoma v domeni vlade. Posredno pa na izvršilno oblast seveda vpliva zakonodajna oblast v podobi Državnega zbora. Toliko o delitvi oblasti v naši domovini.
Bolj zanimivo je vprašanje, kaj je torej izkupiček zmage na prihajajočih volitvah. Ker je predsednik le simbol, predstavnik vseh državljanov republike, gre za osvojitev simbola. Torej za prikazati katera politična opcija lahko to simbolno moč osvoji. Ljudje se seveda odločajo na teh volitvah bolj glede na kandidata kot glede na politično opcijo, ki kandidata podpira. Vendar pa sami kandidati izžarevajo nek vrednostni sistem v katerem se volivci prepoznajo.
Pa pojdimo po vrsti: Peterle je tipičen predstavnik zdravorazumskega pogleda na svet, zdravega načina zabave (+alkohola, ki ni škodljiva snov, ampak tradicija, sic). Hkrati kot bivši predsednik Demosove vlade računa na vse nostalgike in spomeničarje borbe za osamosvojitev. Zaenkrat mu zmaga v prvem krogu ne uide, saj nima protikandidata, ki bi gojil podoben življenjski slog.
Danilo Turk je kopija Boruta Pahorja. Človek bi jih skoraj zamenjal. Tako na daleč. Kandidat ima za sabo diplomatsko kariero, poleg tega pa predava še mednarodno pravo. Torej prepričal bo vse nadebudne sredince, tiste, ki se nikoli ne znajo postaviti ne na eno, ne na drugo stran. Za tiste, ki ne znajo reči ne. In niti ja, ko je nujno potrebno. Aristokrat, ki bo lovil plebejce na finte.
Gaspari je ekonomist, torej strokovnjak. Njega bodo podprli vsi, ki so ponotranjili ekonomistični pogled na svet. Torej svet matric, SWOT analiz, borznih rekordov, podjetništvu prijaznega okolja. Kandidat za ljubitelje strokovnjakov, avtoritet z pedigrejem.
Jelinčič bo privabil vse večne godrnjače, ljubitelje bobu bob izrekov, malikovalce svete slovenske zemlje. Ne uide mu nekaj odstotkov in dobra reklama za njegovo stranko, ki bo naslednje leto spet naskakovala svojo pozicijo v Državnem zboru.
Potem je še kar nekaj manj znanih kandidatov, ki bodo pritegnili razne družbene manjšine.
Elena Pečarič lahko računa na radikale in levičarje, ki ne vidijo več smisla v podpiranju Pahorjevih in LDSovih desno sredinskih politik. Njeni volivci pa dobo v drugem krogu resignirano obkrožili kandidata samoimenovane levice.
Artur Štern lahko računa na glasove samskih individualistk in individualistov urbanih okolij, ki so sam svoj mojster in ne poznajo kompromisov. Ne potrebujejo jih, ker so sami dovolj pametni. Ljubitelji in ljubiteljice kolumn Vesne Milek bodo njegovi volivci.
Ostali tudi lahko računajo na svojo peščico volivcev. Poleg žlahte jih bodo volili še ljudje, ki se bodo prepoznali v njihovem psihološkem profilu. Ali pa bodo oddali glas iz protesta največjemu domnevnemu luzerju.
Raznolikost kandidatov torej obeta predvsem medijski cirkus, ki bo na koncu sproduciral novega očeta naroda. V katerem se pa večina itak ne bo prepoznala in mirno čakala na naslednji konec mandata.
(Glasov: 2 Povprečje: 5 od 5)
Loading ...
Pronicljivo napisano.
Ni kaj dodati!
Res…:-)
Bo kar držalo vse napisano
Ko je Türk napovedal kandidaturo se mi je nekako zdelo, da pa bi bil prava figura, potem pa se je z vsakim intervjujem več izkazalo, da človek do nečesa noče biti opredeljen. Če prebereš njegov zadnji intervju v Mladini, pa resnično ugotoviš, da nikakor ne zna odgovoriti z da ali ne, ampak kar nekaj menca in se izmika, kadar gre za vprašanja o katoliški cerkvi, sedanji vladi, ipd.
No, moč predsedniške funkcije se lepo pokaže pri predlaganju ustavnih sodnikov. In tam prav gotovo ni vseeno, ali bo bodoči ustavni sodnik imel bolj liberalna ali pa bolj konservativna načela.
Kar se pa tiče Türka - kot je že kriptoproletarec napisal, je človek diplomat in tako obnašanje (ter intervjuje) tudi pričakujte od njega. Hkrati pa mislim, da je diplomat še najboljši material za predsednika, saj le-ta vendar mora združevati in ne razdvajati.
Matej: predlaga, ne imenuje. Kar je pomembna razlika. Tako kot je za guvernerja Banke Slovenije lahko samo predlagal, če pa ta kandidat ni všeč večini v Državnem zboru, potem nima kaj.
Poleg tega pri nas Ustavno sodišče ne sprejema tako usodnih odločitev kot npr. Vrhovno sodišče v ZDA, kjer je pa res zelo pomembno kdo je sodnik.
@Kripto:Ja zdaj si pa res dal primerjavo, seveda v Ameriki je vse večje. Le zakaj? Manjvrednostni kompleks? Malo slabo poznaš delo našega ustavnega sodišča, ker ga res čisto brez potrebe podcenjuješ. Spomni se samo odločbe glede protikorupcijske komisije. Ustavno sodišče je zelo pomembno in tudi predlagateljska funkcija predsednika je veliko bolj pomembna, kot pa sam misliš. Saj si videl, v primeru izbire guvernerja je na koncu vseeno obveljala Drnovškova beseda in ne koalicijski kandidat. Hkrati pa je tudi ljudstvo bilo na strani predsednika in ne DZ-ja. Tako kakor lahko parlament vseskozi zavrača predsednikove kandidate lahko on še zmeraj vztraja pri svojem. In na koncu bo vedno zmagal predsednik - tako ali drugače
.
Eh, ne vem po čem sklepaš, da slabo poznam naš sistem. (ZDA pa niti pod razno ne občudujem.) Poznam odločbe ustavnega sodišča. Nisem rekel, da niso pomembne. Primer ZDA sem dal, ker je tam veliko daljša tradicija in ker so tam bile sprejete res nekatere zelo pomembne odločitve (Miranda case, če se spoznaš kaj na kazensko procesno pravo), ki so jih sprejeli enkrat bolj liberalna sestava sodišča, drugič pa konservativna. Primer smrtne kazni je tudi očiten pri njih. Zato sem rekel, da je tam res odločilna sestava sodišča. Tudi njihova ustava je 200 let stara in so interpretacije lahko še bolj različne kot pri naši.
Naše ustavno sodišče pridobiva vedno bolj na veljavi s svojimi odločitvami. Po drugi strani pa ni še tako upoštevana institucija kot je v ZDA, kar nenazadnje priča tudi neupoštevanje odločb glede izbrisanih, pa tudi glede volilnega sistema. Ustavni zakoni so vedno neke vrste sleparija.
Hm, a res misliš, da je zmagal predsednik v primeru Banke Slovenije? Ta primer kvečjemu kaže na pomankljivosti našega sistema, kajti vsebinsko gledano predsedniku ni namenjena vloga, da vsiljuje svoje kandidate, ampak poišče takega, ki bo sprejemljiv tudi parlamentarni večini. Končni produkt naj bi bili nekakšni neodvisni strokovanjaki.
Osebno se mi zdi Gaspari najprimernejši, predvsem pa najbolj kredibilen in značajen. Kar se tiče Türka, bi dejal le, da mi njegova samohvala in kot že omenjeno, izmikajoče opredeljevanje niso niti najmanj všeč. Žal je za mnoge “homo novus” in bo zato pobral nemalo glasov, češ, bomo videli, kako se bo obnesel !
O Peterletu ni kaj dodati - njegovo volilno polje je ruralno, da ne rečem kaj drugega. Ga je pa polomil s poskusom, da bi dal kri, pri tem pa še angažiral medije. Vse kar je prav, ampak take poceni reklame pa res ne prenašam. Žal pa mu bo marsikdo nasedel, češ, kako je požrtvovalen !!!
O Jelinčiču in ostalih ni vredno kaj razglabljati - odščipnili bodo nekaj glasov, čeprav vsi kandidati dobro vedo, da nimajo niti najmanjših šans. Kaj jih torej vodi v kandidaturo ? Zastonj promocija ? Da bodo malo na TV in v časopisih in bodo vsaj za kak mesec ven iz anonimnosti ? Ali ima - razen take pocenske samopromocije to sploh kakšen smisel ? Ali ni škoda denarja - tudi našega, davkoplačevalskega ? Kot bi financirali npr. gradnjo slovenskega vesoljskega plovila za na Mars ali kaj podobnega, za kar vemo, da se ne bo uresničilo !!!