DRUGI DOM

Ostali so oglaševalci

Skozi dan sem se na vse kriplje upiral, da bi kaj zapisal. V tej poplavi se zdi tako nepotrebno, povsem odveč. Načrt se bo seveda skazil.

Reddit

Steve Jobs was the Willy Wonka of electronics. Every few months he would pop out of his secret factory with a device or idea that would excite us like we were 7 years old again. His “One more thing” line was the Red Rider BB gun behind the Christmas tree and he rarely ever disappointed us.

Onion

Steve Jobs, the visionary co-founder of Apple Computers and the only American in the country who had any clue what the fuck he was doing, died Wednesday at the age of 56. “We haven’t just lost a great innovator, leader, and businessman, we’ve literally lost the only person in this country who actually had his shit together and knew what the hell was going on,” a statement from President Barack Obama read in part, adding that Jobs will be remembered both for the life-changing products he created and for the fact that he was able to sit down, think clearly, and execute his ideas—attributes he shared with no other U.S. citizen.

Jeff Hammerbacher, letos aprila.

Hammerbacher looked around Silicon Valley at companies like his own, Google (GOOG), and Twitter, and saw his peers wasting their talents. “The best minds of my generation are thinking about how to make people click ads,” he says. “That sucks.”

Brez panike, prosim

Pred dnevi je prijatelja zanimalo, zakaj Gmail zahteva njegovo telefonsko številko. Da je ne da.

Neumna paranoja levičarskega ludita.

Debata je postala brezpredmetna, ko sem mu pojasnil, da Google že ima njegovo številko, saj se je moj telefonski imenik na Androidu samodejno sinhroniziral z mojim Google računom. Vključno z imeni in priimki, e-poštnimi in fizičnimi naslovi, različnimi spletnimi identitetami, vnosi v koledarju in drugimi podatki.

Poslal sem mu tudi povabilo za Google+, ki ga je ignoriral. Bom poslal še enkrat.

Slovenski Apple razvijalci

EPP

Slovenski Apple razvijalci je projekt v okviru projekta Jabolko.org, namenjen slovenskim razvijalcem, ki razvijajo programsko opremo za iOS (iPhone, iPad) in Mac OS X (trenutno neaktivno). Omogoča dvosmerno komunikacijo med razvijalcem in uporabnikom v okolju, kjer se združujejo tako začetniki kot tisti, ki se z Apple-ovimi produkti ukvarjajo profesionalno. Je odlično okolje za spoznavanje kadrov, pridobivanje izkušenj, predlogov in mnenj uporabnikov – vse na enem mestu. Najbolj vroča novica pa je: storitev je brezplačna ;)

http://www.razvijalci.si/

Froyo za Samsung Galaxy S

Samsung je vendarle začel ponujati posodobitev Androida za Galaxy S. Zaenkrat ta uradno še ni na voljo v Sloveniji (verjetno bo treba počakati še kak dan ali dva), vendar se da tudi to zaobiti prek teh navodil.

Opažanja
- Galaxy je s Froyom občutno manj Lagaxy. Izboljšanje odzivnosti je precejšnje, čeprav bom sam še vedno namestil Voodoo popravek, ko bo ta na voljo. Po večmesečni prisotnosti na trgu je tako Korejcem vendarle uspelo.
- Programska oprema Kies (samo za Windowse), ki je namenjena povezovanju osebnega računalnika in telefona ter je nujna za posodobitev, postavlja povsem nova merila na področju crapwara. Če ste mislili, da ste pri šrotu, ki običajno spremlja Nokiine/Sony Ericssonove/Motoroline izdelke videli dno, se motite – Kies je povsem v svoji ligi. Kljub ne-vem-kateri-različici-že ima še vedno akutne težave s tako osnovnim opravilom, kot je zaznavanje priklopljenega telefona. Restart, restart, reboot, kabel ven, kabel not… rinse & repeat & pray for the best. Če slišim še enga lastnika iPhona, da se pritožuje nad iTunes, ga bom zatolkel (in pobasal telefon).
- O drugih novostih ne bi predolgo (ja, popravili so GPS!), se pa najde tudi nekaj dobrodošlega poliranja in bling-blinga (novi wallpaperji!!!)
- Če bi Samsung s Froyom opremil svojega paradnega konja že na začetku in tako kupcem prihranil mučno trpljenje ob neodzivnem uporabniškem vmesniku, bi lahko Galaxyja samo priporočal. Tako pa ostaja čuden priokus in velik dvom v korejsko ljubezen do podrobnosti, ki je pri 600 evrov vrednem telefonu pač nujna. Prodaja polizdelkov, pri katerih se hude pomanjkljivosti odpravijo šele čez več mesecev, dolgoročno pač ne more biti zmagovalna strategija. Še zlasti ne v časih, ko najhujšega konkurenta vodi patološki manijak/genij z religioznim pristopom k uporabniški izkušnji.

Project Voodoo – Samsung Galaxy S kot bi moral biti

Če ste lastnik pametnega telefona Samsung Galaxy S, potem veste, da bi bilo pridevnik “srečni” po malo daljši uporabi težko uporabiti. Na papirju vse štima: strojne karakteristike so na ravni iPhona 4 in operacijski sistem bo kar pravi. V realnosti je Samsungov paradni konj kot crkujoče kljuse. Par sekundno odpiranje imenika, zatikajoče aplikacije… eno samo čakanje, da se kaj zgodi, pa še takrat pametnjakovič komaj dohaja dotike, ki ste jih zagrešili tam nekje pred petimi minutami.

Samsung prelaga posodobitev na Android 2.2 iz meseca v mesec, številni blažilni ukrepi pa so… zgolj blažilni. Kljuse še vedno sope in sopiha.

Rešitev, ki preizkušeno deluje in zapiči v srce problema (Samsungov epic fail pri datotečnem sistemu), se imenuje Project Voodoo. Prenesete posodobitev, jo preimenujete v update.zip, shranite v izhodiščni imenik notranje kartice in s sočasnim pritiskom na gumbe volume up + power + home izsilite obnovitev. Nato z gumbom za glasnost izberete “update” (potrditev z gumbom home) in po nekaj minutah čudnega vedenja… voila!

Galaxy S na speedu!

Popravek odpravi še čudno Samsungovo kalibracijo zaslona (a vsaj pri meni sem potem moral izklopiti samodejno uravnavanje osvetlitve – privzeto je pretemno).

Kratke o Samsung Galaxy S

Čeprav iz vseh koncev in krajev prihajajo vse bolj resni namigi, da iPhone vendarle prihaja tudi v Slovenijo, je moja malenkost obupala nad čakanjem in nabavila novega Samsungovega paradnega konja. Ja, lahko bi skočil v Italijo, ampak to je proti še kako upravičenim pričakovanjem, da si slovenski kupec za isti denar ne zasluži nič manj kot tisti v večjih državah. Spominja na tisto ex-yu kupovanje cunj v Trstu in tja res nočem več.

Kratke o Galaxy S:
- Telefon je skoraj popoln, brez resnih pomanjkljivosti in resnično prijeten za uporabo.
- Pred nakupom imel precejšne pomisleke, saj sem bil “srečen” lastnik Samsungove Omnie, ki jo lahko mirne duše uvrstim med najslabše mobilnike vseh časov. Sovraštvo je bilo obojestransko in ko sem jo nekoč v napadu togote raztreščil na drobne koščke mi ni bilo niti najmanj žal. Redko da uničenje cca. 400 evrov vrednega izdelka večji užitek! What a difference an operating system makes!
- Cena je nekoliko nižja kot pri iPhonu 4 in Samsung je moral nekje povleči kompromis, kar se zelo očitno kaže pri ohišju, kjer plastika ravno ne daje nekega “premium” občutka. Se pa da preživeti.
- Pri prvem poskusu mi povezava s Fiatovim sistemom Blue&Me ni uspela. Fiat pravi, da je stvar združljiva in da bi moralo delati. Bo potrebno poskusiti še enkrat.
- Največje razočaranje: plačljive aplikacije v uradnem Android Storu v Sloveniji niso na voljo. Še več: iPhone je uradno na voljo v kakih 90 državah, Android Store v dobrih ducat.
- Android 2.1 je ok, 2.2, ki naj bi vse skupaj še občutno pohitril, prihaja “soon”. Telefon naj bi bil strojno dovolj zmogljiv tudi za Android 3.0 in tukaj se bo še najbolj pokazalo, če Korejci mislijo resno. Možnost posodabljanja na nove različice operacijskega sistema je zame kar “make it or break it” točka za aparate z Androidom, dosedanja praksa proizvajalcev pa ni najbolj bleščeča. Bomo videli.
- Da, “death grip”, ki je v petek spravil Applov PR na visoke vrtljaje, še kako obstaja tudi pri Galaxyju. Območje z malo slabšim signalom + pravi prijem in z lahkoto spravim signal iz treh črtic na “no signal”. (P.S. Genialen Applov odziv)

- Ob novih Mobitelovih paketih je moj najboljši prijatelj… Wi-Fi! Pustite Mobitelovo omrežje iz zlatih baznih postaj, ki jih najverjetneje upravljajo tale bitja, čim bolj pri miru, neobremenjeno in lepo spočito. Se bo manj obrabilo ;)

- Sklep: ne povsem na ravni Appla, toda skoraj tam in zagotovo The Next Best Thing.

iPad: It’s Content, Stupid!

When the iPhone first launched in 2007 I was sure I wasn’t going to buy one. Then I played with one. 15 minutes later I was $600 poorer. It was arguably the best tech purchase I’ve ever made. The iPad Is Like Holding The Future. But Only Because I Graduated From iPhone School.

Internet ima novi šport; po večmesečnih neprestanih govoricah o novi tablici iz Cupertina se je včeraj v par urah vse obrnilo v prav tako idiotsko ugotavljanje tipa “To ni to”. Komentarji segajo od popolnoma retardiranih (Ne poganja Photoshopa!) in amaterskih (Ni pravi OS, ni Flasha) do sicer bolj upravičenih pripomb, ki pa še vseeno zgrešijo bistvu tega, kar je bilo pokazano včeraj.

It’s an expensive toy! Zgodovina se ponavlja. Miška? Meh, igrača! Grafični uporabniški vmesnik? Meh, terminal je za prave dedce!  iPod? Meh, so drugi, cenejši predvajalniki… z radijskim sprejemnikom! iPhone? “Slab telefon z baterijo, ki se je ne da zamenjati”

You see the pattern? “Internet” ne bi prepoznal naslednje pomembne stvari iz Cupertina, pa če bi jo dobil v paketu s samorogom. Ali bo iPad čez čas res sodil v to kategorijo, je seveda nemogoče napovedati, a slabših napovedi, kot so tiste, ki se postavljajo na manjko teh ali onih priključkov in funkcij, ne more biti. Gledate v napačno smer.

It’s Content, Stupid! Vsakomur, ki ima Amazonov Kindle, je najbrž jasno, kako izredno neprimerni za branje knjig so “klasični” računalniki, tako prenosni kot namizni. Internet je fantastičen za premikanje bitov vsebin iz enega konca sveta do drugega, vendar kljub temu e-knjige, če bi bile omejene samo na običajne računalnike, ne bi imele nobenih možnosti. Trg se je začel dejansko premikati šele z Amazonovo napravo, ki ima verjetno tisoč pomanjkljivosti, a eno stvar naredi prav – neverjetno udobno kupovanje in branje knjig praktično kjerkoli in kadarkoli. Da, Amazonove e-knjige lahko berete tudi na osebnem računalniku, a po Kindlu to počnejo samo mazohisti.

ITab gre s tehnologijo, ki sicer nima nekaterih prednosti e-papirja, dalje. Barve, barve, barve, pravi spletni brskalnik, Wi-Fi, 3G. Branje elektronskega New York Timesa s fotografijami in videoposnetki na poti, na kavču, v postelji… na famoznem WC-ju.

ITunes Store (glasba, podcasti, video), App Store (140.000 aplikacij), iBooks. Amazon je že napovedal, da bo svojo aplikacijo Kindle za iPhone/iPod touch prestavil tudi na iPad. In ker je Apple za format izbral standardni ePub, mu bodo zelo verjetno sledile tudi druge spletne knjigarne in založniki.

iPad seveda ni samo relativno drag e-bralnik, a če je kje killer app, je po mojem mnenju tukaj. Če bo kaj dejansko dokončno pokopalo tisk, ga bodo tovrstne naprave. Ne čez dva, tri mesece, verjetno še ne naslednje leto. Do takrat bomo zagotovo videli še različice 2.0 in kasnejše, manjše in cenejše modele (“nano”), napade konkurence (v zdaleč najboljšem položaju je tukaj Google s Chrome OS-om)… a če ste včeraj obupovali nad tem, da naprava nima niti enega priključka USB, ste zgrešili. Drevesa in gozd.

Like the iPhone, the iPad is really a vessel, a tool, a 1.5-pound sack of potential. The Apple iPad: First Impressions

Za konec še tri tehnikalije:
Ni pravi operacijski sistem (iPad uporablja novo različico OS-a iz iPhona): ne glede na to, kako non plus ultra je Snow Leopard, nisem prepričan, da si ga res želimo uporabljati na 1-GHz mobilnem procesorju in v napravi velikosti iPada. Konkurenca napoveduje prav to: običajni OS v tabličnem računalniku z upravljanjem na dotik. Želim veliko sreče in konkurenca je vedno zdrava, a recimo, da imam pomisleke tako glede hitrosti in odzivnosti ter avtonomije kot “elegantnosti” uporabniškega vmesnika. V vseh teh primerih je podpora prstom samo naknadni dodatek, OS v iPadu pa je bil za prste zasnovan od začetka.

Ni Flasha: vse tehnološke pisce, ki so upali in/ali pričakovali, da bo iPad podpiral Adobov Flash, bi morali delodajalci postaviti pred disciplinsko, saj svojega dela niti pod razno ne opravljajo dovolj dobro. Naključij v predstavitvah Jobsa ni in tisto obvestilo o manjkajočem vtičniku, ki se je prikazalo med obiskom strani The New York Timesa, je služilo samo enemu namenu: da tudi najbolj počasnim dopovedo, da Flasha ne bo ne na iPhonih/iPod touchu in ne na iTabu. Ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem. Prihodnost je HTML5.

Apple kot totalni “control freak”: a ste opazili, da je Apple včeraj podprl dva ključna odprta standarda? HTML5 (spet) in ePub (prvič)?

Zanimivi zapisi:

Stephen Fry: About iPad
Various and Assorted Thoughts and Observations Regarding the Just-Announced iPad
A message to the Internets regarding the iPad

Amazon Kindle

Tovarišice in tovariši, v dneh, ko se s pomočjo bivšega diplomata Združenih narodov, ki se je z delavsko klaso spoznaval prek fotografij in protokolarnih obiskov SOZD-ov in TOZD-ov, ponovno vračamo na svetlo pot komunizma, in ko se je buržoaznim elementom spet zahotelo svežega zraka mestnih ulic, so nam iz gnilega Zapada dostavili novo dozo opija potrošniške družbe.

Najprej marksistični premislek o globalizacijski elementih Amazonovega e-bralnika Kindle. Tega vam vrli Amazonovci dostavijo s hitrostjo, ki kaže globalno nabavno verigo v najlepši luči neverjetne učinkovitosti in skoraj popolne okoljske brezbrižnosti. “Assembled in China”, Seattle, Luisville, Koeln, Letališče Tomaža Ertla – v piškavih treh dneh. Nekateri rabijo več časa, da se vrnejo iz BTC-ja. Ker lahko samo ugibamo, od kod vse so deli, ki jih sestavijo pridne kitajske ročice, in od kje surovine, je jasno, da je stvar prepotovala več sveta, kot ga bo večina od nas v celotnem življenju. Reciklirana embalaža, ta vrhunec korporacijske ljubezni do okolja, ima tukaj vse lastnosti Blaževega žegna.

Svetovni  popotnik je slovenskim komunistkam in komunistom na voljo za približno 200 evrov, k temu pa je potrebno prišteti še 45 evrov carine in ostalih davščin. V paketu poleg reciklirane embalaže in navodil na prav tako recikliranem papirju dobite še ameriški električni priključek, ki ga brez posebnega vmesnika ni pametno priklapljati na omrežje, ki ga je naš narod postavil v letih udarniške elektrifikacije, in USB-kabel, ki ga uporabimo za pretakanje knjig in ostalih dokumentov ter polnjenje baterije.

Sama naprava ima en tak zelo lušten “Apple filing”, a za kaj več od filinga ima odločno preveč gumbov in tudi faux aluminij na zadnji strani žal ne pomaga. Vseeno je potrebno Kitajcem čestitati: deluje kompaktno in je solidno sestavljena, kar je danes prej izjema kot pravilo.

Elektronski  papir, nekoč sveti gral tehnološke industrije, ki se dolga leta kar ni in ni hotel prikazati, navdušuje. Das Kapital se na nobenem LCD-ju niti približno ne bere  s takim užitkom, poleg tega pa lahko to počnemo tudi v postelji, na wcju, javnih prevoznih sredstvih, v parkih in med kakšnim posebej poglobljenim govorom na sestanku partijske celice. Kindle si tudi priročno zapomni, kje smo ostali z branjem, podčrtujemo lahko koristne citate in dodajamo zapiske. Jako koristen je tudi vgrajen angleški slovar, ki v trenutku prikaže geslo, če se s kurzorjem postavimo pred začetek besede.

Prostora je za približno 1.500 knjig Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in Kardelja ter drugih revolucionarjev, kar bi moralo zadostovati. Vse kupljene izvode pri Amazonu pridno beležijo, kar pomeni, da lahko do knjig pridemo tudi, če Kindla izgubimo ali uničimo. Vsak izvod lahko beremo na petih različnih napravah (Kindle, PC, iPhone, kmalu tudi Mac). Običajno so različice za Kindle cenejše od tistih na papirju in se najpogosteje ustavijo pri 9,99 USD. Če k temu prištejemo še to, da nam ni potrebno plačati poštnine in drugih stroškov, ki svetovni periferiji pri papirnih izdajah ne uidejo, se lahko nakup čez nekaj časa celo povrne; vse je seveda odvisno, kakšne in koliko knjig kupimo. Nekatere so celo brezplačne in verjetno še nikoli v zgodovini ni toliko ljudi bralo Machiavellijevega Princa.

Nabor dostopnih knjig, časopisov in revij se razlikuje med svetovnimi regijami, vendar je to vsaj zaenkrat mogoče povsem preprosto zaobiti z virtualno emigracijo čez lužo. Kot novopečenemu prebivalcu tekstaškega Arlingtona (210.000 duš + virtualni jaz) so mi tako za 9,99 USD po komadu med drugim na voljo vsi bestsellerji s seznama The New York Timesa. Možnost virtualnih selitev obstaja že kar nekaj časa in zaenkrat nič ne kaže, da bi jo nameravali ukinili.

Kot pri vsaki stvari, obstajajo tudi pomanjkljivosti: knjig (vsaj zaenkrat) ne morete tovariško posojati ali bolj pridobitniško prodati, če se jih naveličate, prav tako e-papir še ne zmore prikazati barv, kar pomeni, da nekatere knjige zaenkrat ne pridejo v poštev. Vse je zapakirano v sistem za upravljanje z digitalnimi pravicami, kar je lahko problematično, če se vam zahoče kakšna druga e-knjigarna kot Amazonova. Kakšen bi bil scenarij, če le-ta slučajno propade, lahko ugibamo. Večna je samo revolucija.

Pod črto: eden boljših nakupov zadnje čase in zagotovo vreden vsega rompompoma. Ostaja le vprašanje, kdaj se bodo tehnološkemu napredku prilagodili tudi naši založniški kolhozi.

Schlamperei, Sauerei: MMC RTV SLO

Spletni portal RTV SLO se mi od zadnje prenove zdi lep primer generičnega ne-oblikovanja. Kot bi s spleta ukradli neko oblikovno predlogo, spremenili “header” (glavo) in hokus – pokus – plačali ste, imejte! Brez vsake identitete, brez vsake navezave na siceršnjo oblikovno in zvočno sporočilnost desničarskega trobila na stroške odjemalcev elektrike (vsaj en izgovor: tudi ta je patetična; primer: moj Samsungov LCD se ob vklopu oglasi z istim zvokom, kot ga uporablja TV SLO pri preklopu na reklame ). TV Azajberdžan, TV Zanzibar… TV  SLO… ni razlike.

A gre še slabše. V zadnjih korekcijah je nekdo pozabil preveriti, kako se stvar pokaže v spletnih brskalnikih z najnovejšo različico pogona WebKit (Google Chrome, Safari, množica mobilnih brskalnikov…).

Če sem malo prijazen: možno je, da je hrošč v novejših različicah pogona WebKit, a – lubi bog – gre za navaden drop-down meni. Ta bi moral delati v Internet Explorerju 4.0.

P.S. OK, tako hudo, kot je videti spletna stran Demokracije v spletnih brskalnikih na WebKitu, RTV SLO še ne izgleda. Vseeno ostaja vprašanje: isti strokovnjaki?

P.S. 2: preverba z orodjem W3C, ki kaže na skladnost s spletnimi standardi: 445 Errors, 156 warning(s). OMG!!!

Microsoft Security Essentials

Microsoft je izdal brezplačni protivirusni program, ki je na voljo vsem uporabnikom Windowsov (originalnih, seveda). Stvar je deležna kar nekaj pohval, poleg tega pa uporabnika po namestitvi ne mori več (razen, seveda, če kaj najde). Nobene registracije, podaljševanja in drugih nadležnosti, sicer povezanih z brezplačnimi varnostnimi programi.

Prenos tukaj.