DRUGI DOM

iPad: It’s Content, Stupid!

When the iPhone first launched in 2007 I was sure I wasn’t going to buy one. Then I played with one. 15 minutes later I was $600 poorer. It was arguably the best tech purchase I’ve ever made. The iPad Is Like Holding The Future. But Only Because I Graduated From iPhone School.

Internet ima novi šport; po večmesečnih neprestanih govoricah o novi tablici iz Cupertina se je včeraj v par urah vse obrnilo v prav tako idiotsko ugotavljanje tipa “To ni to”. Komentarji segajo od popolnoma retardiranih (Ne poganja Photoshopa!) in amaterskih (Ni pravi OS, ni Flasha) do sicer bolj upravičenih pripomb, ki pa še vseeno zgrešijo bistvu tega, kar je bilo pokazano včeraj.

It’s an expensive toy! Zgodovina se ponavlja. Miška? Meh, igrača! Grafični uporabniški vmesnik? Meh, terminal je za prave dedce!  iPod? Meh, so drugi, cenejši predvajalniki… z radijskim sprejemnikom! iPhone? “Slab telefon z baterijo, ki se je ne da zamenjati”

You see the pattern? “Internet” ne bi prepoznal naslednje pomembne stvari iz Cupertina, pa če bi jo dobil v paketu s samorogom. Ali bo iPad čez čas res sodil v to kategorijo, je seveda nemogoče napovedati, a slabših napovedi, kot so tiste, ki se postavljajo na manjko teh ali onih priključkov in funkcij, ne more biti. Gledate v napačno smer.

It’s Content, Stupid! Vsakomur, ki ima Amazonov Kindle, je najbrž jasno, kako izredno neprimerni za branje knjig so “klasični” računalniki, tako prenosni kot namizni. Internet je fantastičen za premikanje bitov vsebin iz enega konca sveta do drugega, vendar kljub temu e-knjige, če bi bile omejene samo na običajne računalnike, ne bi imele nobenih možnosti. Trg se je začel dejansko premikati šele z Amazonovo napravo, ki ima verjetno tisoč pomanjkljivosti, a eno stvar naredi prav – neverjetno udobno kupovanje in branje knjig praktično kjerkoli in kadarkoli. Da, Amazonove e-knjige lahko berete tudi na osebnem računalniku, a po Kindlu to počnejo samo mazohisti.

ITab gre s tehnologijo, ki sicer nima nekaterih prednosti e-papirja, dalje. Barve, barve, barve, pravi spletni brskalnik, Wi-Fi, 3G. Branje elektronskega New York Timesa s fotografijami in videoposnetki na poti, na kavču, v postelji… na famoznem WC-ju.

ITunes Store (glasba, podcasti, video), App Store (140.000 aplikacij), iBooks. Amazon je že napovedal, da bo svojo aplikacijo Kindle za iPhone/iPod touch prestavil tudi na iPad. In ker je Apple za format izbral standardni ePub, mu bodo zelo verjetno sledile tudi druge spletne knjigarne in založniki.

iPad seveda ni samo relativno drag e-bralnik, a če je kje killer app, je po mojem mnenju tukaj. Če bo kaj dejansko dokončno pokopalo tisk, ga bodo tovrstne naprave. Ne čez dva, tri mesece, verjetno še ne naslednje leto. Do takrat bomo zagotovo videli še različice 2.0 in kasnejše, manjše in cenejše modele (“nano”), napade konkurence (v zdaleč najboljšem položaju je tukaj Google s Chrome OS-om)… a če ste včeraj obupovali nad tem, da naprava nima niti enega priključka USB, ste zgrešili. Drevesa in gozd.

Like the iPhone, the iPad is really a vessel, a tool, a 1.5-pound sack of potential. The Apple iPad: First Impressions

Za konec še tri tehnikalije:
Ni pravi operacijski sistem (iPad uporablja novo različico OS-a iz iPhona): ne glede na to, kako non plus ultra je Snow Leopard, nisem prepričan, da si ga res želimo uporabljati na 1-GHz mobilnem procesorju in v napravi velikosti iPada. Konkurenca napoveduje prav to: običajni OS v tabličnem računalniku z upravljanjem na dotik. Želim veliko sreče in konkurenca je vedno zdrava, a recimo, da imam pomisleke tako glede hitrosti in odzivnosti ter avtonomije kot “elegantnosti” uporabniškega vmesnika. V vseh teh primerih je podpora prstom samo naknadni dodatek, OS v iPadu pa je bil za prste zasnovan od začetka.

Ni Flasha: vse tehnološke pisce, ki so upali in/ali pričakovali, da bo iPad podpiral Adobov Flash, bi morali delodajalci postaviti pred disciplinsko, saj svojega dela niti pod razno ne opravljajo dovolj dobro. Naključij v predstavitvah Jobsa ni in tisto obvestilo o manjkajočem vtičniku, ki se je prikazalo med obiskom strani The New York Timesa, je služilo samo enemu namenu: da tudi najbolj počasnim dopovedo, da Flasha ne bo ne na iPhonih/iPod touchu in ne na iTabu. Ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem. Prihodnost je HTML5.

Apple kot totalni “control freak”: a ste opazili, da je Apple včeraj podprl dva ključna odprta standarda? HTML5 (spet) in ePub (prvič)?

Zanimivi zapisi:

Stephen Fry: About iPad
Various and Assorted Thoughts and Observations Regarding the Just-Announced iPad
A message to the Internets regarding the iPad

Amazon Kindle

Tovarišice in tovariši, v dneh, ko se s pomočjo bivšega diplomata Združenih narodov, ki se je z delavsko klaso spoznaval prek fotografij in protokolarnih obiskov SOZD-ov in TOZD-ov, ponovno vračamo na svetlo pot komunizma, in ko se je buržoaznim elementom spet zahotelo svežega zraka mestnih ulic, so nam iz gnilega Zapada dostavili novo dozo opija potrošniške družbe.

Najprej marksistični premislek o globalizacijski elementih Amazonovega e-bralnika Kindle. Tega vam vrli Amazonovci dostavijo s hitrostjo, ki kaže globalno nabavno verigo v najlepši luči neverjetne učinkovitosti in skoraj popolne okoljske brezbrižnosti. “Assembled in China”, Seattle, Luisville, Koeln, Letališče Tomaža Ertla – v piškavih treh dneh. Nekateri rabijo več časa, da se vrnejo iz BTC-ja. Ker lahko samo ugibamo, od kod vse so deli, ki jih sestavijo pridne kitajske ročice, in od kje surovine, je jasno, da je stvar prepotovala več sveta, kot ga bo večina od nas v celotnem življenju. Reciklirana embalaža, ta vrhunec korporacijske ljubezni do okolja, ima tukaj vse lastnosti Blaževega žegna.

Svetovni  popotnik je slovenskim komunistkam in komunistom na voljo za približno 200 evrov, k temu pa je potrebno prišteti še 45 evrov carine in ostalih davščin. V paketu poleg reciklirane embalaže in navodil na prav tako recikliranem papirju dobite še ameriški električni priključek, ki ga brez posebnega vmesnika ni pametno priklapljati na omrežje, ki ga je naš narod postavil v letih udarniške elektrifikacije, in USB-kabel, ki ga uporabimo za pretakanje knjig in ostalih dokumentov ter polnjenje baterije.

Sama naprava ima en tak zelo lušten “Apple filing”, a za kaj več od filinga ima odločno preveč gumbov in tudi faux aluminij na zadnji strani žal ne pomaga. Vseeno je potrebno Kitajcem čestitati: deluje kompaktno in je solidno sestavljena, kar je danes prej izjema kot pravilo.

Elektronski  papir, nekoč sveti gral tehnološke industrije, ki se dolga leta kar ni in ni hotel prikazati, navdušuje. Das Kapital se na nobenem LCD-ju niti približno ne bere  s takim užitkom, poleg tega pa lahko to počnemo tudi v postelji, na wcju, javnih prevoznih sredstvih, v parkih in med kakšnim posebej poglobljenim govorom na sestanku partijske celice. Kindle si tudi priročno zapomni, kje smo ostali z branjem, podčrtujemo lahko koristne citate in dodajamo zapiske. Jako koristen je tudi vgrajen angleški slovar, ki v trenutku prikaže geslo, če se s kurzorjem postavimo pred začetek besede.

Prostora je za približno 1.500 knjig Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in Kardelja ter drugih revolucionarjev, kar bi moralo zadostovati. Vse kupljene izvode pri Amazonu pridno beležijo, kar pomeni, da lahko do knjig pridemo tudi, če Kindla izgubimo ali uničimo. Vsak izvod lahko beremo na petih različnih napravah (Kindle, PC, iPhone, kmalu tudi Mac). Običajno so različice za Kindle cenejše od tistih na papirju in se najpogosteje ustavijo pri 9,99 USD. Če k temu prištejemo še to, da nam ni potrebno plačati poštnine in drugih stroškov, ki svetovni periferiji pri papirnih izdajah ne uidejo, se lahko nakup čez nekaj časa celo povrne; vse je seveda odvisno, kakšne in koliko knjig kupimo. Nekatere so celo brezplačne in verjetno še nikoli v zgodovini ni toliko ljudi bralo Machiavellijevega Princa.

Nabor dostopnih knjig, časopisov in revij se razlikuje med svetovnimi regijami, vendar je to vsaj zaenkrat mogoče povsem preprosto zaobiti z virtualno emigracijo čez lužo. Kot novopečenemu prebivalcu tekstaškega Arlingtona (210.000 duš + virtualni jaz) so mi tako za 9,99 USD po komadu med drugim na voljo vsi bestsellerji s seznama The New York Timesa. Možnost virtualnih selitev obstaja že kar nekaj časa in zaenkrat nič ne kaže, da bi jo nameravali ukinili.

Kot pri vsaki stvari, obstajajo tudi pomanjkljivosti: knjig (vsaj zaenkrat) ne morete tovariško posojati ali bolj pridobitniško prodati, če se jih naveličate, prav tako e-papir še ne zmore prikazati barv, kar pomeni, da nekatere knjige zaenkrat ne pridejo v poštev. Vse je zapakirano v sistem za upravljanje z digitalnimi pravicami, kar je lahko problematično, če se vam zahoče kakšna druga e-knjigarna kot Amazonova. Kakšen bi bil scenarij, če le-ta slučajno propade, lahko ugibamo. Večna je samo revolucija.

Pod črto: eden boljših nakupov zadnje čase in zagotovo vreden vsega rompompoma. Ostaja le vprašanje, kdaj se bodo tehnološkemu napredku prilagodili tudi naši založniški kolhozi.

Schlamperei, Sauerei: MMC RTV SLO

Spletni portal RTV SLO se mi od zadnje prenove zdi lep primer generičnega ne-oblikovanja. Kot bi s spleta ukradli neko oblikovno predlogo, spremenili “header” (glavo) in hokus – pokus – plačali ste, imejte! Brez vsake identitete, brez vsake navezave na siceršnjo oblikovno in zvočno sporočilnost desničarskega trobila na stroške odjemalcev elektrike (vsaj en izgovor: tudi ta je patetična; primer: moj Samsungov LCD se ob vklopu oglasi z istim zvokom, kot ga uporablja TV SLO pri preklopu na reklame ). TV Azajberdžan, TV Zanzibar… TV  SLO… ni razlike.

A gre še slabše. V zadnjih korekcijah je nekdo pozabil preveriti, kako se stvar pokaže v spletnih brskalnikih z najnovejšo različico pogona WebKit (Google Chrome, Safari, množica mobilnih brskalnikov…).

Če sem malo prijazen: možno je, da je hrošč v novejših različicah pogona WebKit, a – lubi bog – gre za navaden drop-down meni. Ta bi moral delati v Internet Explorerju 4.0.

P.S. OK, tako hudo, kot je videti spletna stran Demokracije v spletnih brskalnikih na WebKitu, RTV SLO še ne izgleda. Vseeno ostaja vprašanje: isti strokovnjaki?

P.S. 2: preverba z orodjem W3C, ki kaže na skladnost s spletnimi standardi: 445 Errors, 156 warning(s). OMG!!!

Microsoft Security Essentials

Microsoft je izdal brezplačni protivirusni program, ki je na voljo vsem uporabnikom Windowsov (originalnih, seveda). Stvar je deležna kar nekaj pohval, poleg tega pa uporabnika po namestitvi ne mori več (razen, seveda, če kaj najde). Nobene registracije, podaljševanja in drugih nadležnosti, sicer povezanih z brezplačnimi varnostnimi programi.

Prenos tukaj.

Obsežni napadi na ranljive različice Wordpressa

V zadnjih dneh prihaja do obsežnih napadov na ranljive različice Wordpressa – v nevarnosti so uporabniki vseh različic razen najnovejše 2.8.4. Zadnji čas za posodobitev!

Wordpress je tako kot vse drugo potrebno redno posodabljati, najbolje takoj, ko je na voljo nova različica. Lenoba (ali nevednost) lahko drago stane. Vem, ker se mi je to nekoč, ko je bilo posodabljanje Wordpressa še relativno zapleteno, zgodilo tudi meni. Od takrat sem glede varnosti kar malo paranoičen.

Blogi se mi sploh zdijo idealno orodje za razširjanje nesnage; velik del uporabnikov, ki jim je s pomočjo avtomatičnih skript uspelo postaviti svoj blog, mogoče ne bi niti opazil, da je nekaj hudo narobe. Google bi (in vrgel stran iz svojih indeksov). Pa ni nujno, da gre samo za tehnično manj spretne; zgodi se tudi tako znanim, kot je Robert Scoble.

Pri Wordpressu so pripravili podrobna navodila za učinkovito preventivo in kurativo. Osebno ob rednem posodabljanju priporočam še naslednje vtičnike:

Login Lockdown

SABRE

Wordpress Firewall (bolj zapleten, lahko ima težave z drugimi vtičniki)

100% varnosti ni, vendar s tem delo nepridipravom dovolj otežite, da vas bodo raje preskočili.

Mac OS X Snow Leopard

Apple je včeraj skoraj neopazno (najprej na svoji spletni trgovini) najavil, da bo naslednja različica operacijskega sistema Mac OS X z razvojnim imenom Snow Leopard kupcem na voljo od petka dalje. Sodelavec je novico komentiral z besedami, da se zdaj lahko sliši, kako je fanbojem /cenzura/. Hm, verjetno ;) No, jaz nisem mogel čakati; skušnjava je bila prevelika, da ne bi zagnal torrent odjemalca in pogledal najnovejšo stvaritev iz Cupertina.

Glavne novosti in misli po dvodnevni uporabi:

Prvi zagon po namestitvi. Zaslon je videti do pike enak kot pri različici 10.5. Nobene razlike. “About this Mac” pravi 10.6. Bo moralo držati. Spotlight ponovno indeksira, mašina melje, Live Mesh poganja procesor na 100%. Kje je zdaj ta hitrost? No, čez nekaj minut se stvari umirijo in začnejo delovati, kot bi morale.

Sem lastnik prvega iMaca z Intelovim procesorjem. Od nakupa (2006) sem med operacijskimi sistemi zamenjal Mac OS X Tigra, Leoparda in (sedaj) Snow Leoparda. Velik plus: z vsako novo različico je računalnik delal hitreje. Hitrejše delovanje pri Snow Leopardu je vidno skoraj povsod, recimo pri Finderju, ki se sedaj prikaže v trenutku. Klik in Finderjevo okno je že na zaslonu, v hipu.

Zadetek v polno je tudi (in zlasti) podpora strežniku Micosoft Exchange 2007 v programih Mail, iCal in Adress Boook. Fantastično! Out-of-the-box, brez nakupa Microsoft Offica, preprosto in v poznanih programih. Končno imam tudi na domačem računalniku vso službeno pošto! Prepričan sem, da to Microsoftu, ki bi vseeno rad prodal čim več paketov Office:Mac, ne bo všeč ;)

Safari je na Snow Leopardu strašansko hiter. Klik in puf, okno je že pripravljeno za delo, medtem ko Firefoxova ikona še kar skače… in skače… in skače… Pa ne gre samo za zagon, hitrejše je vse, od odpiranja novih zavihkov do novih strani.

Nov je tudi Quicktime, ki sedaj nosi oznako X. Vtičnik Perian, ki skrbi za množico video formatov, kot je recimo xvid, kljub novi različici dela b.p. Ne dela pa vtičnik za datoteke .wmv, kar je glede na to, da Microsoft plačuje razvijalcu njegov razvoj, malo nenavadno. A nič hudega, saj je tukaj vsestranski VLC in prijetno presenečenje. Predvajanje datotek .wmv na Intelovih Macih doslej ni bilo ravno prijetno: najprej vsakokratni uvoz, premikanje po videu pa počasno, da je kravžljalo živce. Nič več: VLC na Snow Leopardu predvaja datoteke v tem Microsoftovem formatu tako hitro kot vse druge.  Končno!

Spremembe so se dotaknile vseh vidnih delov sistema, četudi je večina majhnih; nobene “velike” novosti za “običajnega” uporabnika, kot so bile včasih Expose, Spotlight, Time Machine ter druge. Vse pa je malo ali bolj izboljšano, popravljeno, dopolnjeno ter predvsem hitrejše. Za nadgradnjo, ki bo stala 29 evrov, je to več kot dovolj.

……

Pod črto: Microsoft in Apple sta pri operacijskih sistemih v najboljši formi. Windows 7, ki ga uporabljam na službenem računalniku, je v primerjavi z grozljivo Visto končno Microsoftov operacijski sistem, od katerega kupci ne bodo množično bežali. Ni težko najti ocen, da gre za najboljši Microsoftov operacijski sistem doslej. Bi znalo držati. Čas bi že bil, da Windows svet že enkrat pokoplje prazgodovinske XP-je in Windows 7 so pravi kandidat za novega kralja.

Apple je kljub temu v boljšem položaju, saj nima za sabo Vistine polomije in časa ter denarja, ki ga je ta pokurila. Redno, skoraj kot japonske železnice, izdaja nove različice, od katerih nima nobena tako epohalnega pomena, kot naj bi ga imela Vista, vsaka pa prinese ravno dovolj novosti in izboljšav, da se nadgradnja izplača. Snow Leopard je najboljši primerek tega postopnega pristopa: izpiljen, do zadnje podrobnosti naštudiran izdelek, ki pa v drobovju – za običajne uporabnike skoraj nevidno postavlja – temelje za prihodnosti (Grand Central, OpenCL, 64-bitnost…).

Coda (za Mac OS X) – 50%

Coda je eden izmed tistih programov, za katerega je moja malenkost zlorabila kreditno kartico in ji ni bilo nikoli žal. Če imate Maca in če vsaj amatersko šnofljate po spletnih straneh, je izdelek podjetja Panic kot dar iz nebes. Na nobeni drugi platformi nisem našel nadomestka, ki bi se lahko vsaj približno kosal. Do 29. maja vam je na voljo za drobiž: 50 USD (ob tem lahko kupite še odličen FTP-odjemalec Transmit 3 za borih 14,50 USD in še kaj).

Težave v Applelandu

OMFG!

Spodnje sporočilo ne pomeni nič dobrega za “appleheade”. Steve Jobs – ta genij, egomanijak, obsesivni nevrotik, kolerik… – se očitno poslavlja. Drugače si dejstva, da bo manjkal na dogodku, na katerem bo podjetje zelo verjetno predstavilo letošnje glavne novosti, ni mogoče razlagati. Ponovno težave z zdravjem ali pa ima samo vsega dovolj? Vsekakor bo zanimivo opazovati, ali bo Apple tudi po Jobsu uspel zadržati zagon, ki ga je dosegal v zadnjih letih.

Apple will kick off its annual Worldwide Developers Conference (WWDC) with a keynote address on Monday, June 8 at 10:00 a.m. A team of Apple executives, led by Philip Schiller, Apple’s senior vice president of Worldwide Product Marketing, will deliver the keynote. Apple.com

John Gruber:

My gut feeling is that we’ve seen the last Steve Jobs keynote address.

Verjetno res. Vsaj jaz bom pogrešal “one more thing” in “reality distortion field“.

Pirate Bay obsojen

Švedsko sodišče je danes obsodilo lastnika in 3 sodelavce spletne strani Pirate Bay, preko katere lahko najdemo torrente za brezplačno izmenjavo datotek, zaradi kršenja avtorskih pravic na leto zapora in plačilo denarne odškodnine. Sodba še ni pravnomočna in ji bo najverjetneje sledila pritožba.
Več v Independentu.

Prvo omrežje ugrabljenih računalnikov Mac

Če ste si pred časom na vašega Maca naložili piratski iWork ali Photoshop CS4, ste dobili precej več, kot ste si mislili:

Pri Symantecu so predstavili dokaze o prvem omrežju ugrabljenih računalnikov Mac.

Prizadeti so tisti uporabniki, ki so si prek strani za datoteke torrent naložili piratski različici programske opreme iWork ali Photoshop CS4, ki sta se pojavili nedavno, vanju pa so hekerji skrili trojanca iServices. Prvo omrežje ugrabljenih računalnikov Mac