DRUGI DOM

Zakaj je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide še vedno cirkus in ali to koaliciji ustreza?

Odbor DZ za delo je danes po nekaj urah spet prekinil razpravo o tretjem (!) členu predloga družinskega zakonika, ki definira zakonsko zvezo. Celoten zakonik ima 303 člene.

Sem len in bom kar kopiral komentar.

Tole je navadna farsa. Zanjo pa ni kriv ne Primc, ne Cukjati, ne Pojbič – ampak predsednica odbora, ga. Črnak – Meglič, ki ne zna vodit seje odbora. Vse strani in njihova stališča smo že milijonkrat slišali – zakaj je potrebno vsakič znova VABITI zunanje razpravljalce (goste), če to ni nujno. V poslovniku lepo piše “LAHKO”, ne pa “MORA”.

Tole je bolj debatni klub kot pa parlamentarni odbor, katerega dejanska NALOGA je SPREJETI ali ZAVREČI posamezne člene predloga zakona oz amandmaje nanje.

Dokler se bo vabilo zunanje goste na sejo, je jasno, da vladajoča koalicija NIM RESNEGA NAMENA sprejeti DZak v tej obliki. Ker nalašč dopušča takšno filibustersko obnašanje nasprotnikov zakona.

Demokratičen postopek? Čemu že? Da se nasprotnikom omogoči žaljenje drugačnosti?

V prejšnjem mandatu je so poslanci tedanje koalicije (minus DeSUS, plus SNS) po buldožerskem postopku – brez razprav in sodelovanja zunanjih razpravljalcev na seji odbora – tako na seji pristojnega odbora kot na sejah DZ po ekspresnem postopku in brez obotavljanja sprejeli novi Kazenski zakonik RS. Pa so vsi kričali po medijih, kako nedemokratično je to itd., pa je bil KZ vseeno sprejet. In še danes velja. In zdi se, da nikomur ni več kost v grlu, še manj postopek njegovega sprejema.

Takratna oblast je s sprejetjem mislila resno – in to tudi tako izpeljala. Se da. Povsem legalno. In tudi z DZak bi se lahko to naredilo, če bi sedanja oblast, koalicija to resnično hotela. Pa očitno noče. Raje prirejajo burke in farse v DZ. In vse to je v rokah g. Črnak – Meglič. Ali pa ima pač “direktivo”, da naj to počne tako, kot to počne. Kar je še huje.

DZak je mrtev, Črnak – Megličeva drži figo v žepu. Narobe.si

Moralni bankrot slovenskih zdravnikov

Verjetno sem med zadnjimi v tej državi, ki bi kolektivnim organizacijam delavcev odrekal pravico, da se postavijo zase.

A nekje je vedno meja. Pri zdravnikih se ta nahaja nekje tam, ko se začne ogrožati zdravje državljanov, ki niso nič krivi.

Zato z vso resnostjo: to, kar so si privoščili sedaj, je preprosto totalni moralni bankrot profesije, ki je svoje čase celo na nekaj prisegala in tisto baje dokaj resno vzela. Sedaj je njihova morala padla tja nekam na tajkunsko raven. Izsiliti denar, pa k vragu vse ostalo!

Kakorkoli obračate, zdravniki niso eksistenčno ogroženi in že to dejstvo jim preprosto ne daje pravice, da ogrožajo zdravje nedolžnih.

Dohtarji, se pritožujete, da vam pada ugled? Tukaj ga imate!

Jože P. Damijan, super-klimatolog

Vsevedni Joža je na “božanskem Mljetu” bral Superfreakonomics. In kaj mu je bilo v bukvi najbolj všeč?

Peto poglavje, ki govori o globalnem segrevanju, je preprosto “muss” za vse ekologe in amaterske ter še bolj profesionalne klimatologe. Težko boste našli bolj ljudsko razumljivo in intrigantno razlago fenomena globalnega segrevanja, vzrokov zanj, preprostih rešitev za ta problem in objektivne nezmožnosti rešitve tega problema na preprost način. Svoboda in struktura napredka

Preprosto muss? Zanimivo, glede na to, da med profesionalnimi klimatologi velja, da je to naravnost katastrofalno poglavje, polno faktičnih in logičnih napak. Preprosto rečeno: to poglavje so klimatologi raztrgali do konca in še malo naprej, nad povsem napačnim povzemanjem pa se je pritožil tudi glavni strokovni vir, na katerega sta se pri pisanju naslonila avtorja.

The New Yorker:

Indeed, just about everything they have to say on the topic is, factually speaking, wrong. Among the many matters they misrepresent are: the significance of carbon emissions as a climate-forcing agent, the mechanics of climate modelling, the temperature record of the past decade, and the climate history of the past several hundred thousand years.

Raymond T. Pierrehumbert, Louis Block Professor in the Geophysical Sciences

The problem wasn’t necessarily that you talked to the wrong experts or talked to too few of them. The problem was that you failed to do the most elementary thinking needed to see if what they were saying (or what you thought they were saying) in fact made any sense. If you were stupid, it wouldn’t be so bad to have messed up such elementary reasoning, but I don’t by any means think you are stupid. That makes the failure to do the thinking all the more disappointing.

HuffPo

Scientists did a quick review and what’s come out of the ensuing online debate is that the book has possibly misrepresented the position of the climate change expert, Ken Caldeira, the source Levitt and Dubner relied upon for their own position on global cooling. Based on their interpretation, they called global warming a “religion,” and claim that Caldeira said that CO2 emissions were not the culprit in climate change.
…
Levitt and Dubner’s portrayal of Caldeira is false. As he told Climate Progress’s Joseph Romm in an e-mail interview, he believes carbon dioxide is the central villain: “Every carbon dioxide emission adds to climate damage and increasing risk of catastrophic consequences. There is no safe level of emission. I compare CO2 emissions to mugging little old ladies.”

Small talk slovenskih mladoekonomistov se zadnje čase očitno vrti okoli klimatskih sprememb. Pred kratkim je Masten bajal o ohlajanju, tokrat domišljavi damjan murko slovenskih javnih intelektualcev profesionalnim klimatologom v domače branje nalaga popolnoma diskreditirano pop čtivo. Bog nam pomagaj.

Sorodni zapisi:
Jože P. Damijan – energetik
Jože P. Damijan razkrinkan kot nevednež
Hit Parade

Grimsove skomine

Naš edini pravi strokovnjak za medije, verjetno pa tudi eden izmed redkih v širši regiji, se je danes pritožil nad denarjem, ki naj bi ga Ministrstvo za kulturo po poročanju “uglednih slovenskih medijev” (hm?!) namenilo za pripravo osnutkov zakonov o RTV SLO in medijih.

Neracionalnost in nenamenskost tako porabljenega denarja davkoplačevalcev dodatno bode v oči tudi zaradi dejstva, da za izdelavo osnutkov sedaj veljavnih istovrstnih zakonov v prejšnjem mandatu nihče ni prejel niti evra, kaj šele, da bi zato skupaj porabili okoli 50.000 evrov denarja davkoplačevalcev.

Torej, če prav razumem, se Grimsu kolca, ker so t.i. strokovnjaki zadevo zaračunali, on pa vse to opravil sam in zastonj, pa še avtorstvo je moral zatajiti?

Poletne teme MMC RTV

Eni mediji razveseljujejo z lahkimi temami, poročilih o zastojih in vremenskih neprilikah, MMC RTV s serijalom na večno temo indijanci vs. kavbojci partizani vs. domobranci.

23. 8. Klepet z Andrejo Valič

22. 8. Spomin na žrtve totalitarizmov: pobili so starše generacije, ki je nikoli ne bo

22. 8. Stanovnik za MMC: Pahor ni predstavnik partizanstva

20. 8. V nedeljo MMC-jev intervju z Janezom Stanovnikom

19. 8. Valič: Britanski minister obžaloval vrnitev domobrancev

14. 8. Drobnič za MMC: Pahor je v Kočevskem rogu žalil žrtve

Naravna neumnost, zgodovinska nevednost

Jože P. Damijan “recenzira” Bogastvo narodov Adama Smitha:

Prav tako ni slučajno, da se države, ki so dolga desetletja trpele v objemu (fevdalne, socialistične ali diktatorske) državne tiranije in korupcije, ki jih je pripeljala na rob (ali čez) bankrota, nato zatečejo k ekonomskemu liberalizmu. Ker druge poti za dolgoročno učinkovit in skladen razvoj ni. Ekonomski liberalizem je edina dolgoročno vzdržna ekonomska filozofija, saj temelji na politični in ekonomski svobodi posameznikov ter vladavini prava. Vsi ostali -izmi, ki so se preizkusili skozi zgodovino, teh ključnih temeljev niso imeli v svoji zasnovi. Zato so propadli. Ker so bili protinaravni. Dnevnik

Kako najbolj hitro in učinkovito detektirate, da je avtor, ki ste mu namenili pet minut pozornosti, tretjerazredni družboslovec in ultra-ideološki propagandist? Ko začne družbene fenomene klasificirati v kategoriji naravno in protinaravno. Večjega družboslovnega flopa, ki bi kazal na popolno teoretsko revščino, ni in ga nikoli ne bo.

Pa k Smithu, katerega nevidno ročico nategujejo že stoletja, čeprav jo sam v sicer jako debeli bukvi omeni približno enkrat, pa še to precej mimogrede. Nič hudega, saj dela, ki je še kako dete svojega časa, skoraj nihče več ne bere. Relevantnost za današnjo fazo razvoja kapitalizma je pač več kot vprašljiva.

Sam sem ga prebral že pred časom, hkrati z v teh krajih sicer bolj obskurnim Friedrichom Listom, ki ga oznanjevalci prave vere omenjajo redkeje, čeprav bi zgodovinski pregled nemalokrat pokazal, da so ga pod povštrom imele pravzaprav vse države, ki so danes med najbolj razvitimi, zlasti tiste iz Azije. Smith je pisal za državo, ki je bila industrijska velesila, List za Nemčijo, ki je zaostajala. Očitek, da so Smithovi napotki dobri za vodilno Anglijo, za tiste, ki zaostajajo, pa malo manj, so vzele zares skoraj vse države, ki jim je kasneje uspel kvantitativni in kvalitativni preskok iz nerazvitosti. Trditev “prav tako ni slučajno, da se države, ki so dolga desetletja trpele v objemu (fevdalne, socialistične ali diktatorske) državne tiranije in korupcije, ki jih je pripeljala na rob (ali čez) bankrota, nato zatečejo k ekonomskemu liberalizmu” je zgodovinsko gledano popolna izmišljotina, ki so jo brez gledanja v zgodovinske bukve doslej kupile samo nekatere ex-komunistične učenke. Pri državah, ki so opravile nek razvojni preskok, trpečemu objemu fevdalizma ali drugih izmov pač ni sledil Damijanov “ekonomski neoliberalizem”, ampak neka povsem druga žival, ki se je še kako napajala pri Listovi bukvi Das Nationale System der Politischen Ökonomie. Pridiganje “ekonomskega liberalizma” je prišlo šele kasneje, ko je bil preskok že opravljen, naslovnik pa je skoraj vedno manj razvita svetovna periferija.

Razvojna ekomonija je za države, ki lovijo zaostanek, jako resna tema. Slovenska tragedija je, da nam jo prodaja Jože P. Damijan, ne pa kak Dani Rodrick.

Igor Masten, klimatolog

“An economist is an expert who will know tomorrow why the things he predicted yesterday didn’t happen today. ” -Evan Esar

Igor Masten se gre klimatologa:

Vendar sem sam prepričan, da gre pri tem za močno pretiravanje. Projekcije za 50 let naprej!? Kdo naj jim verjame. 50 let je veliko. Vmes se lahko marsikaj zgodi. Med drugim tudi ohlajanje namesto segrevanja ozračja. Eko doktrina šoka

Dobro, da se ekonomistu, kateremu se je zadnja kriza dobesedno iznenada zaletela v rit, zdi 50 let veliko, je razumljivo. Uspešnost ekonomistov pri napovedovanju prihodnosti je pač bolj uborna; kot pri celotnem družboslovju. Nič hudega, če se tega zavedamo.

In ne prenesemo nauka na naravoslovno področje, kjer se kakih 99% vpletenih znanstvenikov pač strinja, da povečevanje izpustov CO2 in drugih plinov pač spreminja globalno klimo. Kako zelo v pol stoletja je seveda vprašanje projekcij z določenimi stopnjami zaupanja, a ohlajanja zaradi povečevanja CO2&Co. ne napoveduje nihče. “Vmes se lahko marsikaj zgodi” je flanca. Nič se ne bo zgodilo samo od sebe – še posebej, če bomo šli naprej z upanjem na deus ex machina, čudež.

Zakaj je Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja na prihodnost, skoraj pop ikona, s katero se vsi politiki radi slikajo, zagovornik reform, ki počne isto, pa neoliberalni uničevalec socialne države?

Željo, da se slika s politiki, mu morda lahko celo uresničimo. To je poceni; čisto nič poceni pa ni, če zanemarimo, da nam Masten prodaja točno določene reforme in točno določeno polit-ekonomsko ideologijo, ki jih skuša pretihotapiti kot Resnico in Nujnost.

Tako pozivi ekologov kot ekonomistov k spremembam imajo skupni imenovalec: skrb za blagostanje naših otrok.

Da, da… Hudič je le v podrobnosti; da se s spremembami, ki jih prodaja Masten, strinja le del ekonomistov. In dokler je temu tako (ker je ekonomija pač družboslovje, ni upanja, da bo kdaj drugače), je enačenje s klimatologi in drugimi naravoslovnimi znanostmi le poceni propagandni trik, maskiranje. Enotna davčna stopnja pač ni E=mc2.

Ljubljana, fuck u too

Končno naj bi tudi v SDS-u našli politično kamikazo, ki se bo v dobro stranke podala v zanesljiv poraz na ljubljanskih županskih volitvah. V hudi sili se gre tudi v Šaleško dolino. Nič hudega, gospa itak kmalu oddaja v Bruselj, tako da bo kandidatura zgolj mimobežen postanek na poti na Brnik. Zelo resno. Prevod SDS-ovskega sporočila v lingua franca: Ljubljana, fuck you too. Z vami opravimo med pakiranjem kufrov.

Živel novi-stari župan, kajne?

Nove samoumevnosti. Jankovićev mandat zagotovo zaznamuje lepa naberka sprememb, ki so tako samoumevne, da je danes težko razumeti, zakaj do njih ni prišlo prej in ob univerzalni podpori. Samoumevno, da solata in fižol ne sodita ob kulturne spomenike najvišjega ranga, samoumevno, da nas na Tromostovju ni strah, da nas bo zbil bedak, ki postavlja nov hitrostni rekord v vožji skozi mestno jedro, samoumevno, da Ljubljančanom in Ljubljančankam ni potrebno subvencionirati mestnega javnega prevoza nemeščanov, samoumevno, da tisti neugledni žetoni niso bili ravno primer, kako naj plačevanje javnega prometa uredi evropska prestolnica… Prepričan sem, da bodo tudi Stožice kaj hitro postale del teh samoumevnosti. Le kako smo mogli brez?

Novi populizem. Janković je tip populističnega politika, ki po vseh pravilih slovenske politične kulture ne bi smel uspeti. Populizem najbolj vidnim slovenski politikom pač ne sme iti, saj naj ne bi bil primeren nacionalnemu karakterju, izvežbanem v desetletjih duhamornih zasedanj tistega ali onega cekaja s sivimi, pustimi politiki ter šablonskimi govori. Prav dosti drugače ni bilo kasneje… Drnovšek, Janša, Pahor, Türk… Še ko Janša zganja vsebinski populizem (primer: s ščuvanjem pri izbrisanih), je forma povsem sedminska, komorna. Doom & gloom. Zoki pride med zbrane, dvigne roke v zrak, “smo-ali-nismo”, in množici se odpelje. Tovrstni populizem zna biti seveda tudi nevaren (in drag), a zaenkrat je v mejah, ko zagotovo popestri slovensko politično življenje.

Stari rasizem. Osebno mi je (vsaj zaenkrat) bolj kot ob tej pristni obliki populistične politike nelagodno ob odkritih rasističnih izpadih, ki na Jankovića letijo pravzaprav že od Mercatorja, s selitvijo na županski stolček (in konfliktom z JJ) pa so dobili le še pospešek. Navade & železne srajce: zanimivo, po vseh šrotih in bavčarjih, del javnosti vse, kar je slabo & nepošteno, še vedno povezuje z “jugom”, “Balkanom”, “opankarjih”… Mogoče pa je le skrajni čas, da navdih za največje žaljivke poiščemo kar doma, ali?

Preklet si, če delaš, preklet si če ne. Skoraj vsi malo večji mestni projekti na tak ali drugačen način posežejo v ustaljene navade, zato je nekako pričakovano, da se dvigne tudi prah. Če gre za projekt, vreden 300+ milijonov in z ravno toliko razlogi za interesne spopade, še toliko bolj. Če pride vmes še JJ in mesto finančno kaznuje, nato pa še finančna kriza, brez afer ne bi zvozil niti svetnik. So pričakovane, manj normalno, a sila zanimivo pa je, kako se je neprijetnim vprašanjem o madežih pri projektu Stožice povsem izognila tista oblast, ki dejansko drži v rokah škarje in platno. Plačilna nedisciplina, neplačevanje delavcev, dopuščanje slabih delovnih pogojev… vse je “pokasiral” župan, nič tisti, ki so v tej državi za ureditev teh področij dejansko odgovorni in pristojni. V ta krog streljanja na tarčo, ki jo je sicer lažje zadeti, a zadetek ne spremeni dosti, so se zapletli tudi novinarji, ki bi morali vedeti bolje. Vsi se delajo, kot da je Janković “izumil” plačilno nedisciplino, nihče ne opozori, da smo sredi epidemije. Kaj za vraga pa je naredila vlada, da nas ob vsaki reportaži iz pravzaprav kateregakoli gradbišča v Sloveniji ne bi bilo sram v dno duše? Javno filozofira na temo, ali je neplačevanje socialnih prispevkov kaznivo ali ne. Eks-minister za gospodarstvo na špici priljubljenosti, grešni kozel pa vedno prav pride, kaj?

Še enkrat, a težje. Janković si zasluži drugi mandat – kot nagrado, malo pa tudi kot kazen, saj bo v drugo še težje, še z manj denarja in (zelo verjetno) z manjšo večino v mestnem svetu. Prav je, da sam dokaže kritikom, da v Stožicah nismo dobili novega spomenika, ampak nekaj, kar se da vsebinsko napolniti in finančno pokriti. Vsi drugi bi dobili le priložnost opravičevanja lastne nesposobnosti s težko Jankovićevo dediščino.

Odprtje športnega hrama kot bitka za Stalingrad

Ne vem sicer, kakšne cilje ima politika, ki je temeljni generator te kampanje proti Stožicam. Težko si predstavljam, da verjamejo v uspešnost takšnega podjetja. Vsaj v Sloveniji se takšen model ni nikoli obrestoval. Tako denimo Milan Zver, ki kot resorni minister ni naredil nič za razvoj športne infrastrukture v Ljubljani – ko je Janković zmagal, je celo umaknil že rezerviranih deset milijonov evrov za stadion – napada projekt, Jankovića in Lukšiča. Češ, Stožice so Jankovićevo in Lukšičevo sračje gnezdo. Posredno grozi celo s težavami z evropskim denarjem, ki da ga bo treba vrniti in plačati kazen. Najbrž so on in njegovi res sposobni “ovajati” Slovenijo v ustanovah EU. Pravzaprav ne drži popolnoma, da ni nič naredil za športno infrastrukturo. Približno toliko, kot dobijo Stožice, je Zver podelil Ljudskemu vrtu, kot edinemu prijavitelju na kožo pisanega razpisa. Takrat ni nihče nasprotoval gradnji in rekonstrukciji mariborskega stadiona. In nihče ni napisal interpelacije proti Zveru.

Jeseni bodo županske volitve. Bivši minister in sedanji evroposlanec Zver bi bil gotovo primeren županski kandidat. Denimo v Mariboru. Dnevnik.si

Reporter Surla vam gleda pod kovter

Dvoma ni več, člani in članice Združenja novinarjev in vojerjev res postavljajo horizontalne novinarske standarde.