Arhiv razno
Zakaj bom šel na volitve (in zakaj bi moral/-a tudi ti)
| 14. September 2008 | razno | Jure
Ko je Al Gore moral prepustiti zmago Bushu juniorju, je bilo mogoče prebrati razglabljanja, da je itak vseeno, kdo sedi v Beli hiši. Razen par “minornih” kulturno-ideoloških razlik (splav, vera, gejevske poroke…) med glavnima ameriškima strankama itak ni zelo pomembnih razhajanj. Čas velikih političnih ločnic je mimo, vsi skoraj do nerazpoznavnosti lezejo na sredino, proti isti točki. Struktura mednarodne skupnosti in globalne ekonomije politične akterje omejujeta v tolikšni meri, da je vse zreducirano na vprašanje sloga, umetniškega vtisa.
In potem smo dobili Irak.
Na to pomislim vsakič, ko berem komentarje, da opozicija ni ponudila nobenega pravega, izdelanega, premišljenega in ne vem kakšnega programa. Let’s face it: tudi v Sloveniji so stranke tako blizu, da so njihovi programi sila podobni. Nič revolucionarnega, nič pretresljivo drugačnega, vse je le vprašanje sloga.
A ravno slog je tisto odločilno, razlog, da naslednjo nedeljo dvignemo svojo tazadnjo in se sprehodimo do volilne skrinjice. Ni toliko pomembno, kaj delaš, vsa umetnost je v tem, kako to počneš. Kje postaviš mejo, do katere si za dosego svojih ciljev pripravljen iti.
Ob teh premisah sam, skromno kot le kaj, ne pričakujem ali zahtevam popolne politike in politikov, navdušujoči programov in inspirativnih govorov. Vedno bo slej kot prej sledilo tisto “to-ni-to!”. In jih bomo čez n-let spet zamenjali. Toda do takrat pa si želim politike,
ki ne bo živela od ustvarjanja kriznih razmer in lastne vsepomembnosti,
ki ne bo patološko iskala notranjih in zunanjih sovražnikov,
ki ne bo dajala vtisa, da ene stlači v zapor ali pripor z malo večjim navdušenjem kot druge,
ki ne bo “sovražnikov vlade” naslavljala s “tista državna institucija”, “tisti nepomembni medij” in “tista državna uradnica”,
ki ne bo vsega dogajanja paranoidno razlagala z upokojencem iz Murgel,
ki bo ugotovila, da smo komunizem in komuniste pokopali že zdavnaj,
ki ne bo javne televizije razumela kot državne, kot plen vsakokratne parlamentarne večine,
ki bo ekscese zmožna prepoznati kot take, ne kot modus operandi, požegnan z bianco menico vsakokratnih volitev,
ki države ne bo pretirano smešila v mednarodni skupnost, vključno z drago nam Finsko,
ki se v politične diskusije ne bo spuščala z besedno drisko,
ki ji “vojna” z novinarji seveda ne bo všeč a bo to - četudi s stisnjenimi zobmi - sprejela kot normalnost demokracije,
ki ne bo žalila inteligence državljanov z zakrinkanimi brezplačniki z neznanimi financerji,
ki ne bo vse medijske produkcije zvlekla na raven oddaj tipa Piramida in Na zdravje,
ki ne bo profesinalnega novinarstva razumela kot uravnoteževanja leve in desne laži,
ki v trenji med večino in manjšinami ne bo videla izvrstne priložnosti za boljše rejtinge,
ki bo ugotovila, da je osamosvajanje za nami,
ki ne bo proizvajala t.i. strokovnjakov in “uporabnih” strokovnjakov,
ki pisanja medijske zakonodaje ne bo prepustila strankarskemu vojaku,
ki politikom in državljanom ne bo gledala v spalnice in lovila blondinke,
ki med političnimi funkcionarji in državo ne bo vlekla enačaja po vzoru tistega francoskega kralja,
…
Hočem politiko, ki nam bo dala štiri leta relativnega miru. Hočem dolgočasno državo, ne pa psihoze in splošne mobilizacije za obrambo tekovin osamosvajanja in demokracije.
Hočem zaspati med Odmevi.
Črna nedelja
| 13. September 2008 | razno | Jure
Če gre verjetni rezultatom najnovejše Dnevnikove terenske ankete, bo naslednjo nedeljo spet vse črno. Pa tako dobro je kazalo.
Velja trditev, da imajo volivci seveda vedno prav a to še ne pomeni, da ni na mestu obup nad racionalnostjo volilnega telesa. Kaj drugega poreči o fenomenalni rasti rajtingov Desusa po klovnijadi, ki jo je v predvolilnih soočenjih uprizoril Erjavec? Da imajo Slovenci dober smisel za humor? Da so naivna teleta, ki padejo na obljube o 1000 evrov penzije?
A velika zgodba ni Desus, velika zgodba je predvsem SDS, ki se ji nasmiha zmaga z velikim naskokom. Volilci kot da so pozabili in oprostili vse kadrovske cunamije, bratenje z današnjimi tajkuni, privatizacijo pravnega sistema, vsesplošno nagrajevanje “naših”, tudi za 50+12 let nazaj, pohod (in odhod) na medije, kot da ne gledajo izvrstnega programa nacionalke, … kot da jim ime Grims ne pove nič. SDS zna zmagati celo bolj prepričljivo kot pred štirimi leti. Pa razumi, kdor more!
Ni, kaj, Janša se v kriznih razmerah znajde najbolje. V kolikor si je volk pred štirimi leti vsaj za volilne potrebe moral nadeti ovčjo kožo, mu je preoblačenje letos prihranjeno - volk je lahko volk in lahko brez omejitev, brez zadržkov pokaže svojo nrav pri iskanju notranjih in zunanjih sovražnikov. Bolj je odločen, bolj neusmiljen, bolj dramatičen… večja je očitno nagrada.
Zdaj je že jasno, da afera Patria Janši zagotovo ni škodila in ne predstavljam si, da obstaja kakšen politični svetovalec, ki bi si ob poznavanju delovanja Janše&Co. upal hipotetično predlagati opoziciji, da v razgreti predvolilni čas “podtakne” takšno afero. O slovenski opoziciji je mogoče povedati marsikaj, le samomorilnih teženj ji v glavnem ne gre pripisati.
Marsikaj je mogoče povedati tudi o volivcu, ki od Fincev “zahteva” dokaze, ob tem pa brez pomisleka, za suho zlato kupi vladne teorije zarote. Ponovno se je izkazalo, da kot “žrtev” v Sloveniji ne moreš izgubiti. Janša pozna to igro, saj jo preizkuša vsaj od odstavitve s položaja ministra in Depale vasi. Vaja očitno res dela mojstra.
V kolikor se bo uresničil opisani scenarij, bom 21. od 19:05 ugasnil televizor. Gledati evforične zmagovalce, kot so Grims, Rupel, Tanko & Co. bi bilo čisto mazohistično početje, sploh glede na dejstvo, da bodo dobri živci in psihična stabilnost na preizkušnji še štiri leta. Povolilne bakanalije bodo obračale želodec. Le kaj bi drugega, če pa bodo volilvci vladavcem sporočili, da jim je pač vse oproščeno in dovoljeno? Da je lahko zločin, kazni pa se ni bati? Kazen je za druge, tiste že imenovane notranje in zunanje sovražnike, ki vztrajno rušijo ta slovenski svetilnik svobode, razuma in razvoja. Maščevanje ziher pride.
Kljub vsemu bom do nedelje ostal optimist in upal, da so se anketarji zmotili, da vreme ne bo naklonjeno vikendaškim pobegom iz prestolnice, da se bodo levi volilci zmigali na volišča, da… Upanje umre zadnje. Upam, da bo 21. septembra preživelo 19:05.
Intervju leta
| 13. September 2008 | razno | kriptoproletarec
V Dnevnikovem Objektivu sta danes objavljena intervjuja s potencialnima novima mandatarjema Janezom Janšo in Borutom Pahorjem. Pričakovano več zanimanja zbuja intervju s prvim. Nenazadnje je le-ta edini me prvakimi parlamentarnih strank zavrnil intervju z Delom. In ta intervju je res vredno prebrati.
Prvič, ker še enkrat pokaže, kako je vprašanje medijev in kulturne fronte skoraj najpomembnejše za Janeza Janšo. Gramscijev koncept kulturne hegemonije z veseljem sprejema tudi desnica. (Jebat ga, marksizem ponuja boljša orodja za razumevanje družbe kot klasični liberalizem.) Janšin napad na novinarja je nekaj najbolj bizarnega, kar sem kdaj prebral v kakem intervjuju.
Drugič, klinična slika Janševe psihe ni najbolj obetajoča. Obramboslovec razmišlja, kako je v stalni vojni s starimi silami. Tudi osamosvojitev je spet privlekel na dan in obtožil nekatere, da so bili proti osamosvojitvi. Heroj, narcis, lider maximus.
Janši ne bi posvečal toliko pozornosti, če ne bi ta intervju tako izstopal. Res toplo priporočam v branje.
Vedno aktualna RTV SLO
| 12. September 2008 | razno | Jure
Po “zanimivo” časovno postavljenem predvajanju cele kopice dokumentarcev o različnih vidikih komunistične norosti (včasih celo po tri na večer), bo danes naša draga televizija ponovno v akciji:
PREDVOLILNE SPLETKE (KING’S GAME), danski film, 2004, petek, 12. 9. ob 21.50 na TVS 2
Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami se v avtomobilski nesreči hudo poškoduje vodja največje opozicijske stranke, stranke Cenntra, ki ji na javnomnenjskih lestvicah na volitvah napovedujejo zmago. Tudi zaradi tega se zdi, da morda nesreča ni slučajna in to je za mladega novinarja Ulrika Torpa več kot zanimiva tema. Kolikor bo temo dobro obdelal, se mu celo obeta, da bo postal poročevalec o parlamentarnem dogajanju. Ko se Centra odloči, da bi predsednika stranke nasledila Lorne Kjeldsen, se na Ulrikovi mizi znajdejo podatki, ki močno inkriminirajo Lorninega moža…
Začuda je film danski.
Nekorektno, umazano, podlo in pod pasom
| 11. September 2008 | razno | Jure
Tale bo popolnoma politično nekorektna in pod pasom a se lahko vsaj malo branim, da ni nastala na mojem zelniku: sodelavec je po(l)grošno oddajo, v kateri se je smešil saj-veste-kdo (še dobro, da se ni spustil po toboganu), komentiral takole: tip z največjim k… in največji k…
Seveda se od takih podlosti popolnoma distanciram, Logarju pa sporočam, da zanje ne prevzamem nobene moralne (ajde, če bo res sila) ali materialne (zlasti slednje) odgovornosti.
Ja samo pjevam,
Ja samo sviram,
Ja nemam razlog da se živciram
Laž, laži, Mate
| 10. September 2008 | razno | Jure
Notranji minister Dragutin Mate je navedel tudi to, da je spomladi lani Kos klical direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja in ga spraševal o “denarnih tokovih iz Liechtensteina in Avstrije ter o potencialnih sumih korupcije. Zelo zanimivo, v policiji v sistemu ni šla depeša nikamor, nekdo drug pa je razpolagal z nekaterimi konkretnimi podatki, kakšni zneski bi se naj kam nakazovali”.
…
Odzval se je tudi direktor urada Plausteiner, ki je zapisal: “V zvezi z navedbami ministra, ki naj bi imele podlago v poročilu policije, ugotavljamo, da so neresnične, zlonamerne in da so bile v poročilu navedene brez kakršne koli osnove.” Potrdil je tudi navedbe Kosa glede obveščanja urada s strani protikorupcijske komisije. Vir
Zanimive povezave 09/09/2008
| 10. September 2008 | razno | Jure
-
Uravnoteženost« je eden najbolj škodljivih ideoloških konceptov, ki so se rodili kot produkt »vojne z mediji«, ki jo je, oziroma jo še bije ta vlada. Uravnoteženost je zamenjala koncepte, kot so objektivnost, nepristranskost, korektnost ipd. Zdaj je »en za naše, en za vaše« - uravnoteženo.
-
Bwahahahaha … Lepo, da so nam končno od zunaj ponudili ogledalo, če nam je že Janez lastnega umazal do te mere, da v njem vidimo zgolj meglo.
-
z današnjim izrednim zasedanjem poslancev je treba zapreti usta vsem, ki si drznejo kritizirati posel z oklepniki ali celo v zvezi s podkupninami omenjati predsednika vlade Janeza Janšo. Predvsem je to tudi priložnost za brezplačno oglaševanje premierja na vrhuncu volilne kampanje. In tudi opozicijskih strank, bi lahko dodali, čeprav so te v izrazito podrejenem položaju. Čeprav to ni vloga, ki jo državnemu zboru določa naša ustava, je sklicevanje izrednih sej po nepotrebnem in to, da se je parlament v marsičem spremenil v propagandno orodje vladajoče SDS, pri nas očitno postalo nekaj samoumevnega.
-
In potem te diplomatske note! Kakšna prenapihnjenost, še posebno za nekoga, ki trdi, da je nedolžen, kakšna patetična balkanska užaljenost tam, kjer bi morala nastopiti skrajna disciplina misli, izjav, ukrepov. Za vrhunec patriotizma po sedanji meri pa: današnja izredna seja. Namesto dela policije in tožilstva - politične interpretacije. V skladu s tukajšnjimi navadami pač.
-
Druga ugotovitev: julija so bile delavcem v poštnem marketingu predstavljene tri nove oblike oglaševanja v poštnih prostorih. Med njimi je bilo tudi oglaševanje na poštnih okencih. Takrat – torej preden je kdorkoli zunaj Pošte Slovenije vedel za nove možnosti, so delavcem tudi povedali, da je SDS že rezervirala prostor za oglaševanje.
Tretja ugotovitev: službo za prodajo blaga in oglaševalske medije na Pošti Slovenije vodi Katja Koren Miklavec, kandidatka SDS na letošnjih državnozborskih volitvah. -
Da so ustvarjalci satirične oddaje Hri-bar na tnalu (Janševih) urednikov, vemo že nekaj časa. Da jih tiščijo iz programske sheme in potiskajo v pozne nočne ure, tudi. V predvolilnem obdobju so se na RTV Slovenija odločili, da oddaje ne bo. Na njihovi spletni strani smo, dovolj pomenljivo, našli slikovno ponazoritev razloga, pa tudi pripis:
-
Ali pa finska javna televizija spet laže in zavaja? In morda tudi finski kriminalisti? Morda je vse skupaj res samo zarota s severa?
-
Proti Ropu in Šrotu z odvetnico, nad finsko televizijo s tožilcem at razgledi.net
Če se je pravosodno ministrstvo odločilo trditve iz oddaje finske televizije okvalificirati kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, potem velja spomniti, da prizadeti, torej Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije, v dveh podobnih poprejšnjih primerih ni bil tega mnenja. Antona Ropa, nekdanjega predsednika vlade, in Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško, Janša kot zasebnik toži ‘zgolj’ civilno
Zdaj pa me je res sram!
| 9. September 2008 | razno | Jure
via Medijski Watch Dog:
Janša ima problem s finskimi mediji, bivši premier Poljske jih je imel z nemškimi. Nemški dnevnik die Tageszeitung opozarja na primerjavo med obeta, saj so Jaroslawa Kaczynskega lani nemški mediji primerjali s krompirjem, kar je on razumel kot žalitev brez primere in celo od nemške vlade zahteval opravičilo. Nemška vlada je seveda rekla, da z nemškimi mediji nima nič. No, zdaj je po Janševih lamentacijah Finska storila isto: rekla je, da s finskimi nima nič. Toliko o podobnosti političnih profilov.
Nenavadno oster članek končuje s pomenljivim citatom: »Zdaj pač živimo v EU Evropi, Slovenija!«:
Die Bestrafung und Auslieferung von Magnus Berglund hat Sloweniens Ministerpräsident Janez Jansa bislang noch nicht gefordert. Doch bewegt er sich deutlich auf den Spuren des polnischen Staatspräsidenten Lech Kaczynski in der Affäre um die Kartoffel-Satire der taz. Jansa hat offenbar Probleme mit der Pressefreiheit und möchte, dass die finnische Regierung etwas gegen den öffentlich-rechtlichen Fernsehsender YLE und dessen Redakteur Berglund unternimmt.
So ähnlich kommentieren das auch finnische Medien: Sloweniens Reaktion “riecht nach altjugoslawischer Tradition”, wie eine Regierung Medien “zu kontrollieren habe und für diese verantwortlich” sei, schreibt die Tageszeitung Hufvudstadsbladet: “Wir leben jetzt aber im EU-Europa, Slowenien!”
Padli na raven poljskega lunatika.
Pravi trenutek & Patria
| 8. September 2008 | razno | Jure
Če menite, da je celotna zgodba Patria povezana z volitvami, razmislite o naslednjih vprašanjih in odgovorih. Kdaj pa bi bil za vlado pravi trenutek za razkritje tako hudih malverzacij? Pred letom dni? Ne, takrat se je pripravljala na vodenje EU. Pred pol leta? Ne, takrat je vlada uspešno vodila EU. Zdaj, pred volitvami? Nikakor, to je zarota! Po volitvah? Če bi Janez Janša zmagal – razkritje bi bilo napad na voljo ljudstva, ki mu je zaupalo mandat. Če bi Janša izgubil – nova vlada hoče posel vzeti Patrii, ga dati svojim prijateljem na Ravnah in zato insinuira. In tako naprej. Za tistega, ki ga bremenijo sumi, seveda nikoli ni pravi trenutek. V resnici pa gre za to, da slovenska policija ni opravila svojega posla. Radi bi vedeli, zakaj je bila potrebna demontaža pravne države pri samih temeljih. Vir
Loose Cannon Dimitrij Rupel
| 8. September 2008 | razno | Jure
Dimitrij Rupel hat sich in der EU im vergangenen Halbjahr einen Ruf als impulsiver Vorsitzender erarbeitet, der schon einmal anderen über den Mund fährt und Entscheidungen aus dem Bauch heraus trifft, unbelastet von Sachkentnissen.
Ob zaključku slovenskega predsedovanja je Frankfurter Allgemeine (za navdušence teorij zarot: desnosredinski dnevnik, kjer je Kučanova zarota malo verjetna) z odlično natančnostjo opisal način delovanja našega zunanjega ministra. Sloves je torej vseevropski, dr. Rupel pa ga je z ravnanjem v aferi Partria le še okrepil.
V dolgo vrsto prav neverjetnih spodrsljajev, ki so mnogokrat povsem nerazumljivi za nekoga, ki je v diplomaciji tako dolgo, je dr. Rupel v teh dneh dodal nove škandaloznosti, ki bi ga v očeh vseh, ki želijo tej državi dobro, morale diskreditirati za vedno. Dr. Rupel ne sme dobiti statusa ministra Erjavca - zabavnega klovna, ki strelja kozle, a je večinoma nenevaren, če mu le ne damo preveč denarja v roke. Dr. Dimitrij Rupel je zunanjepolitična katastrofa. Dr. Dimitrij Rupel je pokuril že ves bonus, ki si ga je morda ustvaril v času osamosvajanja.
Mediji. Na temo Ruplovega razumevanja razmerja med oblastjo in mediji je bilo zapisanega že mnogo, zato bom tukaj kratek: tudi v primeru Patria je naš šef diplomacije, ki zahteva intervencijo finske vlade zaradi ravnanja neodvisne javne televizije , pokazal, da mu status in vloga medijev v demokratičnih družbah nista najbolj jasna. Ker mu je to bilo predočeno že večkrat, ni upanja, da bo kdaj boljše.
Diplomatske note. Lahkotnost, s katero je Dimitrij Rupel v tokratnem primeru posegel po diplomatskih notah, je zastrašujoča. Naj spomnim: diplomatska nota ni običajno pisemce, ki si ga pošiljajo države v običajni komunikaciji, ampak orodje za resne primere, ko so odnosi resno ogroženi. Da lahko oddaja nekega novinarja ogrozi odnose med državama je seveda absurdno. Še bolj absurdno pa je, da naš zunanji minister diplomatske note uporablja v primerih, ko te niso ne primerne, še manj uporabne. Diplomatske note predstavljajo način komunikacije MED DRŽAVAMI zaradi ravnanja DRŽAV in njihovih institucij. Diplomatske note se vsaj med demokratičnimi državami, kjer velja podmena, da država pač ne nadzira in usmerja ravnanja navadnih državljanov (tudi novinarjev), pač ne pošiljajo zaradi ravnanj posameznikov in civilne družbe. To je morda veljalo v nekih drugih časih (recimo v komunizmu, ko so bili mediji vpeti v državno propagando), danes pa zagotovo ne.
Zaupnost. Zunanji minister je spet zamudil izvrstno priložnost, da bi bil tiho. Seveda je kar takega od ministra, ki govori vsaj tako rad kot piše, seveda iluzorno pričakovati. In je zblebetal vsebino pogovora s finsko veleposlanico. Krasno; danes tako brez najmanjšega dvoma že velja, da če želite kaj sporočiti slovenski javnosti, to najceneje in najbolj enostavno naredite tako, da sporočilo v zaupnosti prišepnete slovenskemu zunanjemu ministrstvu. Slej ko prej bo stvar obče znana.
Kaj žene našega zunanjega ministra v tovrstno početje, je seveda velika neznanka. Težko si je namreč predstavljati, da je nekdo lahko tako nenadarjen za diplomacijo, da še po tolikih letih počne tako osnovne napake. Diplomacija v tistih osnovnih elementih vseeno ni nerazumljivo in skrivnostno početje, katere razumevanje presega normalne smrtnike. Mnogokrat je ritualna, formalistična, kodificirana, obredna… to pa so stvari, ki se jih z malo vaje da osvojiti. Za vrhunsko diplomatsko delovanje je seveda potrebno več, a jaz bi v tej situaciji bil zadovoljen že s solidnim zunanjim ministrom.
Seveda je tu možna tudi druga razlaga; da nekdo več kot dobro pozna pravila, a jih je zaradi osebnih interesov pripravljen popolnoma prezreti in državo spremeniti v talko svojih ambicij.
Direktorica in glavna urednica prvega programa finske javne televizije Ritta Pihlajamäki je začudena in šokirana nad zahtevami. “Od finske televizije YLE pričakujemo, da vsebino ‘Resnice o Patrii - II. del’ prikaže na TV1 v terminu s podobno gledanostjo kot v primeru ponedeljkove oddaje, tekst pa objavi tudi na svoji spletni strani v angleškem in finskem jeziku,“ so zapisali na uradu. Finci odkrito kažejo zgroženost nad takimi pritiski in opozarjajo, da se na Finskem tako ne dela. Postopki slovenske vlade se jim zdijo nedopustni. Ne razumejo tudi, zakaj pošiljajo note finski vladi, saj le-ta nima nikakršnega vpliva na medije.
Janša se verjetno reeeees z...
Loading ...
