Prijatelj naj bi poskušal družinski proračun izboljšati za 323.000 evrov podpore. Razumljivo, saj vemo, da je družinski človek. V takih godljah so kar običajne “hecne” številke in tudi tokrat ni drugače: kako za hudiča je prišel ravno na 323.000? Zakaj ne 320.000 ali – meni ljubša varianta – 330.000? Kaj predstavlja teh 3000 evrov?
Manipulativne stroške?
Postavljanje cene v storitveni ekonomiji res ni lahko delo.
Med spletne strani, ki sodijo v politično in najverjetneje tudi finančno domeno stranke Zares, sta tudi bloga Drugi dom in Medijski. Pozareport
Kopiranje Guardiana ni lepo, zmaličenje ukradenega dizajna do ravni, kot si ga je privoščilo Delo pri zadnji prenovi, je kriminal.
Skopirano, kaotično in nepregledno, težko berljivo, brez vsake lastne identitete, člankov v Sobotni še vedno ni mogoče linkati…
Hecna stvar; Delo je pri tisku dosledno kazalo ambicije po oblikovalski/tipografski odličnosti (minus Slivnik/Jančičevo amatersko mrcvarjenje Sobotne), na spletu pa se obnašajo kot tazadnji provincialni obvestilnik. Na ravni Wordpressove predloge za prgišče dolarjev.
Osrednji časnik, huh? Ne vem, morda sem na napačnem naslovu, a če bi kje želel in pričakoval, da bom našel odličnost slovenskega spletnega oblikovanja, je to ravno Delo. Žal skozi vsa leta vztrajno dokazujejo, da pričakujem preveč, mnogo preveč.
Financarski kolumnisti imajo nov disclaimer:
Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin.
Verjamem! Nihče ni tako nor, da bi za tekste, spočete iz religiozne nuje, še plačeval. Niti PR-agencije.
… zdaj, ko je Barbara Žgajner Tavš vede direktorica Urada za enake možnost, a lahko jaz dobim kak direktorat za pospeševanje privatizacije? (no equality, no privatisation.press).
When the neoliberal project first began in 1979 with Mrs Thatcher the idea was that politicians would give away power to the markets and the state would shrink. Over the past 15 years the idea of the “market” has been extended to practically every area of society – education, health, even the arts. But to make this happen those running the neoliberal project had to enforce it by creating vast and intricate performance indicators and feedback systems (which in many cases led to wide scale absurdities). And to do this they used the mighty power of the state.
Nadaljuj z branjem…
Prave vere ne more nič omajati, še najmanj tisto, kar poznamo pod zmuzljivim pojmom “realnost”. Najnovejši dokaz: neoliberalni svečeniki privatizacije, liberalizacije in deregulacije ob odzivanju na “izhodne” strategije mnogih evropskih držav, deloma tudi slovenske, ne morejo skrivati navdušenja. Kriza, katere vzroke je mogoče direktno pripeljati na glavne postulate neoliberalizma, jim ni omajala vere niti za pedenj, nasprotno, še okrepila jo je. Ideje so bile ves čas prave; to, da so vmes pridelale gospodarsko upostošenje, je malenkost, ki se jo da in mora spregledati.
Kar niso dosegli na trgu idej, kar ni bilo mogoče (v celoti) speljati skozi mehanizme demokratičnega odločanja, so dosegli s krizo, ki so jo lastnoročno povzročili. Danes je že jasno; Evropa jutri bo manj socialna, bolj privatizirana in bolj “prožna”. Le malokdaj napačne gospodarske politike tako bogato obrodijo.
Na ReadWriteWebu, zelo znani strani o Spletu 2.0, so objavili članek o partnerstvu med Facebookom in AOL-om, ki se je po zaslugi skrivnostnih algoritmov znašel na vrhu Googlovih rezultatov, če je uporabnik vpisal “Facebook login”.
Rezultat? Poglejte komentarje ;)
Ob tem sem se spomnil na neko slovensko IT novičarsko spletno stran, pri kateri kdaj pa kdaj sodelujem, na kateri obiskovalci med komentarji redno naročujejo izdelke in storitve, opisane v novicah. Pri tem v komentar neredko vpišejo vse mogoče osebne podatke, od imena in priimka do domačega naslova, telefonske in e-poštnega naslova. A to je še zabaven del, precej bolj naporno je takrat, ko nas zamenjajo tudi za servisno/podporno službo, ki nudi pomoč prek telefona. “Čujte, nam pa verzija X programa Y ne dela več. Prej smo kliknili tam pa tam, zdaj pa se ne zgodi nič.” Preden razložiš, da programa ne poznaš, da nimaš nič s proizvajalcem in da samo upravljaš portal, ki o teh stvareh poroča, traja. Običajno sledi na drugi strani iskreno presenečenje. “Kako da ne, če pa sem vas našel na internetu.” Najbolj vztrajni ne odnehajo niti takrat, ko jim vendarle postane jasno, da telefonska številka ni prava. “Pa vseeno ne morete pomagati? Saj bomo čisto na hitro.” Sledi ponovno opisovanje problema. Prvič je zabavno, ko se stvar ponavlja skoraj vsak teden, postane naporno in postopoma izgubiš upanje, da so vprašanja spletne varnosti in zasebnosti sploh rešljiva.
V follow-up članku so ReadWriteWebovci zapisali:
Could you imagine if we’d written an article entitled, “Bank of America Wants to Be Your One True Password”? We might all be sipping margaritas in the Grand Cayman right now.
Vsake toliko časa je čas za statistiko. Pa začnimo!
Predpotopni Internet Explorer 6 vas za obisk teh strani uporablja 9 %. Delež uporabnikov z IE6 je začel v zadnjem času (končno!) hitro padati in ni več daleč čas, ko ne bo potrebno spletnih strani prilagajati izdelku iz leta 2001. Če še vedno vztrajate, tukaj so Internet Explorer 8, Google Chrome, Firefox in Opera ter Safari. Sam sem v zadnjem času razvil kar ekstremno (verjetno tudi malce iracionalno, a tako pač je) alergijo na Firefox, toda želje in potrebe pri brskalnikih so pač različne, zato se ne bomo prepirali še o tem.
Zgolj 30 % vas uporablja najnovejšo različico Flasha, kar je grozljiv podatek, če vemo, da za to Adobovo skropucalo mnogi menijo, da bo letos med najpomembnejšimi orodji za izvajanje spletnih napadov. Update! Isto velja za drug Adobov greh, Reader za branje PDF-jev.
Skoraj 91 % vas uporablja Windowse, skoraj 7 % Mace in mičken več kot 2 % Linux. Mobilni internet je v Sloveniji očitno še vedno mizerija. Na Windows 7 vas je že skoraj 12 odstotkov. Čestitam in pozdravljam ;) Posebna nagrada za edinstvenost – FreeBSD: 1 obisk. Posebna dobrodošlica gre tudi uporabniku (-om ?) z Windows 98, ki je v zadnjem mesecu pridelal 4 obiske.
Največ vas na net hodi prek nacionalnointeresentskega Telekoma/Siola, sledijo skoraj pokopani T2, Amis in Telemach.
Keywordi zadnjega meseca (poleg izpeljank Drugega doma): Matjaž Gams, Roman Vodeb, Saša Einsiedler, Drago Čepar, Kindle, trgovina Lidl. Skratka: ko želite posrkati modre besede največjih živečih slovenskih intelektualcev, DD rad ustreže.
Ob koncu naj se zahvalim tudi mojstru e-demokracije: 1 obisk v zadnjem mesecu. Nisi več moj FB frend ;)
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.
