DRUGI DOM

Bravely you masturbate

Charlie Brooker v elementu:

It must be awful, being a homophobe. Having to spend all that time obsessing about what gay people might be doing with their genitals. Seeing it in your mind, over and over again, in high-definition close-up. Bravely you masturbate, to make the pictures go away, but to no avail. They’re seared onto your mental membranes. Every time you close your eyes, an imaginary gay man’s imaginary penis rises from the murk, bowing ominously in your direction, sensing your discomfort. Laughing. Mocking. Possibly even winking. How dare they, this man and his penis? How dare they do this to you?

Obviously you can’t fight the big gay penis in your head. It has no physical form, so you can’t get a grip on it, much as you’d like to. You’d love to grab it and throttle it until it splutters its last. That might bring you closure. But no. So you do the next best thing. You condemn homosexuals in the real world. Maybe if they could just stop all this “being gay” business for 10 minutes, you’d get some respite from that scary headcock. It might shrivel away completely, leaving nothing behind. Except maybe a nice bit of bum.

No, dammit! Forget I said that! No bum either!

Shame

Snowboarding in Argentina – Fukamachi

Ko smo bili še zgodba o uspehu. Swayzak. Drugi časi.

Carnage

Rylan

The National.

J. Edgar, The Grey

This Must Be The Place

The Iron Lady

Verjetno je še prezgodaj za filmsko zarisovanje črte pod ruševine Margareth Thatcher. Baronica, danes senilna, je še živa. Morda je tudi zaradi tega ogled The Iron Lady tako neprijetno opravilo, skorajda nadloga. Film, v katerem je MT zvezda v lastnem osončju. Zunanji dogodki vdrejo le kot hrup, brez konteksta, brez ozadja, razlage in pojasnila. Film o polnokrvni političarki, ki je šla do konca in naprej, brez zaresne politične vsebine. Skorajda nič o Veliki Britaniji, veliko preveč o Maggie, ki na jesen blodi o njem, ki ga ni bilo mogoče kupiti na free market. Brez Meryl bi to šlo samo še na TV in DVD.

Tinker Tailor Soldier Spy

The Help ali o nevarnosti stika črnske ritnice z belsko školjko

The Help bo na letošnji podelitvi oscarjev zagotovo pobral kakšen kipec. Sentimentalna drama o življenju črnskih gospodinjskih pomočnic in njihovih belskih gospodaric je čustveno efektivna, a za resen presežek malo preveč nagnjena k stereotipiziranju. Kljub temu – ali ravno zaradi tega – uspešno poda dve lekciji iz boja ameriških črncev za človekove pravice.

Diskriminacija ustvarja žrtve na obeh straneh, pri tistih, ki so diskriminirani, in tistih, ki diskriminirajo. Oboji trpijo.

Druga lekcija črpa iz zloglasnega načela “separate, but equal”, ki je pri eni drugi skupini aktualno tudi v Sloveniji danes. V filmu se zavrti okoli stranišč za pomočnice in gospodarice, ki so morala biti ločena. Črnske pomočnice so lahko brez problema vzgajale, objemale in poljubljale belske otroke, stik njihovih ritnic z WC-školjko za belce pa je povzročal nepredstavljivo histerijo. In tako so črnke v belskih gospodinjstvih dobile ločeno stranišče, ki so jim ga belke nato prodale kot krono civiliziranih odnosov s pripadniki drugih ras. Črnke so morale izkazati hvaležnost. Stvar pač ni bila ravno zastonj.

Stranišče je stranišče, kup keramike z vodno napeljavo in WC-račko. Črnsko ni bilo občutno slabše kot tisto, na katero je sedala belska rit, obe sta služili predvideni funkciji. In vendarle je bilo ponižanje popolno – ne zaradi razlik v funkcionalnostih in dekorju, poniževal je celoten konstrukt, zaradi katerega je bila ločenost sploh potrebna.

Obe lekciji bosta najbrž večno aktualni.