I have not moved out of the comedian’s box into the news box. The news box is moving towards me.

Preveč Odmevov, Jon?

It’s true that the U.S. economy has grown faster than that of Europe for the past generation. Since 1980 — when our politics took a sharp turn to the right, while Europe’s didn’t — America’s real G.D.P. has grown, on average, 3 percent per year. Meanwhile, the E.U. 15 … has grown only 2.2 percent a year. America rules!
Or maybe not. All this really says is that we’ve had faster population growth. Since 1980, per capita real G.D.P. — which is what matters for living standards — has risen at about the same rate in America and in the E.U. 15: 1.95 percent a year here; 1.83 percent there.
…
Europe is often held up as a cautionary tale, a demonstration that if you try to make the economy less brutal, to take better care of your fellow citizens when they’re down on their luck, you end up killing economic progress. But what European experience actually demonstrates is the opposite: social justice and progress can go hand in hand. P. Krugman

Pravijo, da se z letom 2009 ne bi preveč hvalili. Odgovorni na nacionalki z Jožetom Možino na čelu pri tem dodajajo, da so v bistvu delali kar soliden program, zataknilo se je le pri gledanosti. Jasno, kdaj pa je že butasti gledalec razumel vso globino in ostrino prikazanega.
Zanj so že Odmevi, ki jih vodi T. B., moderni klinopis, ki ga ne zna razvozlati. Kaj šele kakšna Piramida ali briljantni alter subverzivni mega originalni format oddaje Na zdravje. Naš gledalec potrebuje nekaj preprostega. Nekaj domačega. Nekaj, kar mu sede v naročje duše. T. Zgaga, odjemalec električne energije

Dodajmo enotno davčno stopnjo. Le malo ljudi je vedelo, ali je s tem sploh kaj narobe, vendar, ko so sindikati dodali, da to pomeni, da bodo bogati še bogatejši, revni pa še revnejši, je vsakomur takoj postalo jasno, s kakšnim zlobcem imamo opravka. Igor Masten

Kaj bi brez provincialne zaplankanosti…

Končno tudi razumem, zakaj neoliberalizem pri nas mnogi enačijo z ideološko kugo.

Samo pri nas? Kako za hudiča lahko to kdo trdi po letu 2009? Krize, katastrofe… pri Mastenu se spremeni samo slika pri kolumni, stališča trdna kot armiran beton.

»Že kot otrok sem rada govorila. Spominjam se, da so me utišali tako, da so mi z lepilnim trakom zalepili usta.«
Poslanka SDS ALENKA JERAJ, v Jani, o vzgoji v mladosti. Mladina

Zakaj?

Toda celo v Novi Sloveniji in v katoliški cerkvi so se v zadnjih letih nekako navadili sprejemati tako imenovane enostarševske družine, kar v razumljivejšem besednjaku pomeni samohranilke in njihove otroke. Te ženske (in njihovi otroci!) so še vedno priklenjeni na sramotilni steber ‘zdrave družbe’, vendar jim je ta vsaj toliko podaljšala verigo, da jim ni treba stati čisto ob stebru. razgledi.net

V slovenskem družbenem, kulturnem in političnem prostoru tolerancizem uporablja značilen novolevičarski diskurz: zavzemanje za pravico majhnih, drugačnih, tistih, ki so na obrobju družbe. Torej homoseksualcev (pardon, istospolno usmerjenih oseb), Romov, »izbrisanih«, priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik (ki jih celo Goran Vojnović imenuje za »čefurje«, podobno kot že pred mnogimi leti glasbenik Roberto Magnifico). Skratka, do teh ljudi naj bi bila preostala večina družbe strpna. S tem seveda ni nič narobe. Vendar se tolerancizem pri tem ne ustavi, ampak gre še dlje, saj tovrstne marginalne skupine skuša narediti za nekakšen »mainstream«. Torej, da si pravzaprav frajer, če si npr. homoseksualec, in bi moral biti celo na nek način privilegiran. Tu pa se zgodba o strpnosti konča, saj se večinski del družbe na takšen diskurz odzove negativno. Torej je naša družba večinoma nestrpna! In tudi avtor tega članka je nestrpen, ker se s tem ne strinja (morda bi si moral zatisniti oči in ušesa ter se delati, kot da ni nič). In to je glavna točka nesporazuma »ideologije strpnosti«. Omenjena ideologija torej ni strpna, pač pa nestrpna do »normalnih« ljudi, ki včasih povedo tudi kakšno kritično mnenje, saj jih skuša že vnaprej diskvalificirati kot »nestrpne«, torej nenormalne in celo nevarne. Gašper Blažič

V igro proti novemu Družinskemu zakoniku je vstopil tudi zavod Iskreni.net, ki je, kot trdijo v sporočilo za javnost, na stroške devetih družin iz Slovenije lansiral akcijo jumbo plakatov »Kakšna bo družina v prihodnosti?« Na vprašanje odgovarja devet poročenih heteroseksualnih parov.

…
Na spletnem portalu iskreni.net (spletna skupnost družinskih izkušenj) si med drugim lahko preberete tudi, kako si avtorji omenjene kampanje predstavljajo odnos med spoloma. Med nasveti, kako ohranjati trdnost zakonske zveze, ženam predlagajo:

»Oblačenje: Če se lepo oblečemo za ‘ženski’ večer, doma pa nosimo le ponošena oblačila, s tem kažemo, čemu dajemo prioritete in kako zelo so te izkrivljene. Možu pokažete naklonjenost, če se tudi zanj oblečete privlačno. To lahko vključuje nošenje barv in stilov, ki so všeč njemu.« In še: »Skuhajte večerjo: Čeprav ni vedno izvedljivo, pa možje obožujejo doma pripravljene obroke. Temu dajejo prednost pred elitnimi restavracijami. Ni treba, da gre za specialitete, dovolj je, da jo skuhate vi. Seveda ne pozabite upoštevati, kakšna hrana mu je všeč in česa ne mara.«

Zanimivo je, da možem ne predlagajo istega – kar se tiče hrane, moškim predlagajo drugačno rešitev: »Peljite jo na večerjo: čeprav je vam morda ljubši doma pripravljen obrok, pa se bo njej prilegla sprememba. Všeč ji bo, da bo šla ven iz kuhinje in po možnosti še ven iz hiše. Ni treba, da gre za fino restavracijo, dovolj je že to, da ji ne bo treba kuhati. Če si izhoda ne moreta privoščiti, naročite hrano na dom. To res ni tako sproščujoče, vseeno pa bo za ženo pomenilo predah od stalnega kuhanja. In tudi ko žena kuha, ji pomagajte – pripravite mizo, operite posodo …ta opravila naj ne bodo rezervirana samo za posebne priložnosti.«

Hm, le zakaj ne bi moški skuhal večerje? Dobrodošli v petdesetih letih prejšnjega stoletja … Narobe.si

James Galbraith PART 1 of 3 at The Economics of Peace Conference Sonoma Ca 2009 from The Economics Of Peace on Vimeo.

James Galbraith PART 2 of 3 at The Economics of Peace Conference Sonoma Ca 2009 from The Economics Of Peace on Vimeo.

James Galbraith PART 3 of 3 at The Economics of Peace Conference in Sonoma Ca 2009 from The Economics Of Peace on Vimeo.

Zaskrbljujoč je podatek, da se je močno povečal nakup pripomočkov v trgovinah s seksualnimi pripomočki. Ljudmila Novak na kongresu NSi

P.S. Ob tem sem se spomnil besed nemške legende sexshopov, sedaj že pokojne gospe Beate Uhse, ki je ob neki priložnosti dejala, da ni boljšega trga za kataloško prodajo teh artiklov, kot je poljski.