Častna funkcija? Pa ja

| 21. February 2007 | | Jure

NSi je osrečila z naslednjim razumevanjem Ustave RS:

Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi ocenil, da je sedanja situacija glede imenovanja guvernerja nastala zaradi pomanjkanja komunikacije med predsednikom države in državnim zborom. Ocenil je, da je v “nezavidljivem položaju” tako predsednik kot kandidati, ki v DZ ne dobijo zadostne podpore. “Funkcijo predsednika države razumemo kot nekakšno častno funkcijo, kjer bi vse zadeve dejansko že prej morale biti na osnovi razgovorov dogovorjene,” je še dejal Horvat.

Res je, da so pisci ustave zaradi strahu pred malim Prekmurcem pristojnosti predsednika republike dodobra razvodenili - če bi štartali iz razumevanja, da vendarle gre za neposredno voljeno funkcijo, bi bila ustava malo drugačna, pa tudi z nekaterimi težavami se nam danes ne bi bilo potrebno ukvarjati. Izbor guvernerja je odličen primer. Tudi zato je sprenevedanje poslancev nedopustno - predsednik države lahko kandidata za guvernerja izbere skorajda popolnoma po lastni presoji, brez nekih “dogovorov” (s kom?). Za ta izbor odgovarja pred svojimi volivci na enak način kot za potrditev ali zavrnitev predlaganega kandidata odgovarjajo poslanci. Če slednji že dvakrat ne najdejo resnično upravičene podkrepitve trditev, da je predlagani kandidat dejansko nesposoben, ki ne bi bila neverjetno prozorna in žalila pameti državljanov, nosijo levji delež odgovornosti sami.