Drugi dom
A.T. Kearney deli brce v riti mladoekonomistov
| 15. marec 2008 | Slovenija | Jure
Kdo:
Andrej Vizjak (43) je rekorder na nekaj področjih. Študij na ljubljanski ekonomski fakulteti je končal v dveh letih. V dveh letih je končal tudi doktorski študij v Nemčiji, kjer živi še danes. Ko je dopolnil 25 pomladi, je kolebal med zaposlitvijo v najboljši svetovalni hiši na svetu McKinsey & Company in A.T. Kearney. Odločil se je za slednjo. V štirih letih je postal mlajši partner in s tem najmlajši junior partner v zgodovini mednarodnih svetovalnih hiš.
Privabljanje neposrednih tujih investicij, predvsem greenfield naložb (investicij na novo), je ena od pomanjkljivosti Slovenije. Kaj bi morala Slovenija narediti, da bi imela na svetovnem investicijskem zemljevidu pomembnejšo vlogo?
Težko bi naredila več, kot je. Po vseh kriterijih smo država, v katero bi vsakdo želel vložiti denar. Edini problem Slovenije je njena majhnost in da ima močno lokalno gospodarstvo. Vsak naložbenik se vpraša, ali je smiselno ob tako močni konkurenci vstopiti na trg, ki ga mora enako skrbno obdelovati kot vsako drugo veliko državo. Zato se bo rajši odločil za naložbo na Poljskem. Morda se bo za Poljsko odločil tudi zaradi cenejše delovne sile, ker bo imel s tega vidika dodatno prednost.
Po nekaterih investicijskih kriterijih pa je Slovenija bolj privlačna naložbena destinacija kot ZDA. Za razliko od naših predhodnih raziskav je na podlagi letošnje raziskave A.T. Kearneyja 55 odstotkov anketirancev (predsednikov uprav vodilnih podjetij iz 50 držav) odgovorilo, da naložbe v ZDA niso več tako privlačne, ker imajo ZDA upočasnjeno gospodarsko rast. Po drugi strani ima Slovenija nadpovprečno gospodarsko rast. V ZDA je problem tudi nestabilen dolar in rastoče obrestne mere, v Sloveniji pa imamo stabilen evro in stabilne obrestne mere. Ugotovljen pa je bil še en problem; kar 38 odstotkov anketirancev je izpostavilo, da je ameriška država zelo regulativna in s tem manj privlačna za tuje investitorje.
Po vaši analizi so podjetja v Sloveniji, ki imajo tuje lastnike, bolj uspešna po rasti prihodkov in imajo večjo donosnost od slovenskih podjetij. Kaj je razlog za to?
To sem ugotovil na podlagi statistične analize vzorca 200 slovenskih podjetij. Tujci pogosto vstopijo v podjetje, ker jih zanima lokalni trg, distribucijski kanal, blagovna znamka ali proizvodni del. Ker so stroški dela v Sloveniji čedalje višji, jih slednje vedno manj zanima. Ker jih manj zanima okolje, mi je iz izkušenj znano, da tujci po vstopu v slovenska podjetja zelo radikalno počistijo z rezervami. Kot član Gorenjeve uprave sem spoznal, kakšne obveznosti ima slovensko podjetje do okolja. V nadzornem svetu so predstavniki iz različnih krogov, tudi predstavniki zaposlenih. Preden odpustiš pet ljudi, je treba zato dobro premisliti. Tujcem takšno usklajevanje ni potrebno.
Obstaja pa še en razlog. Če pogledamo podružnice multinacionalk, ki so se na novo ustanovile, so se gradile iz nič. In če gradiš iz nič, zaposliš samo tiste, ki so najbolj potrebni. V tem primeru zgodba o odpuščanju odpade. Poleg tega so številne podružnice multinacionalk v Sloveniji bolj donosne, ker veliko skupnih režijskih stroškov odpade na matico. Iskratel je bil vrsto let najbolj donosna firma v koncernu Siemens; precej samostojno je bil voden lokalno, ni imel velikih režijskih stroškov in vsa birokracija se je knjižila v Nemčiji. Ni pa rečeno, da so slovenska podjetja slabše vodena od podjetij v tujini.
Bi se moral Telekom po vaši oceni v prihodnosti povezati ali pa je pripravljen na samostojno rast in razvoj?
A.T. Kearney je svetoval Telekomu Slovenije dve leti, v letih 2002 in 2003. Pred začetkom projekta je bil Telekom na dnu evropske lestvice po produktivnosti, ki se meri po številu priklopov na zaposlenega, danes pa je med prvimi petimi, šestimi državami in je po produktivnosti dela že prehitel angleški British Telecom in Telekom Austria. Takrat je bil švicarski Telekom zelo močan zgled, vendar ga je danes slovenski Telekom že skoraj dohitel. Njegov dobavitelj je Iskratel, ki ima prilagojene rešitve za manjše telekome, zato ni odvisen od velikih dobaviteljev, kot sta skupini Alcatel-Lucent in Nokia-Siemens. S priključitvijo veliki grupaciji Telekom Slovenije torej ne bi pridobil pri tehnologiji in tudi ne pri pogajalski moči. Pravega razloga za prodajo zato nisem videl. Vidim pa možnosti v partnerstvu. Menim, da sta hrvaški in slovenski telekom dovolj komplementarna. Medtem ko ima Hrvaški Telekom nižjo produktivnost dela kot Telekom Slovenije, ima na marketinškem področju dobro razvite koncepte, ki bi jih lahko Telekom Slovenije koristno uporabil. Tudi od kakšnega drugega telekoma bi se lahko veliko naučili. Ne vidim pa potrebe, da bi se Telekom kapitalsko predal nekomu. Preživi lahko namreč sam.
Kje vidite v tistem času Slovenijo?(op. 2030)
Slovenija bo nadaljevala z izvajanjem svoje nišne strategije in bo ena redkih nekdanjih socialističnih držav, katere podjetja bodo avtonomno preživela globalno koncentracijo.
Kdo pa je ne bo preživel?
Marsikatera večja država, ki je prehitro razprodala svoja podjetja.
Je to sosednja Hrvaška?
V srednji Evropi je več primerov, ko je država prehitro razprodala državna podjetja, na primer Madžarska, Češka in Poljska. Tudi na Hrvaškem proces privatizacije še ni končan, zato se lahko tudi tam še marsikaj zgodi.
Celoten članek v današnjem Dnevnikovem Objektivu.
(Še brez glasov)
Loading ...
lol, najprej sem mislil da se delaš norca iz gospodarskega ministra:)
McKinsey, Deloitte, AtKearney itd v 90% samo denar vlečejo iz podjetij in managerjem pomagajo uveljavljati zamisli, za katere imajo ti sami premalo poguma ali avtoritete. Se opravičujem, da tako pišem, a v mojem okolju kar mrgoli konzultantov omenjenih treh podjetij. Večina med njimi je mlečnozobcev s končanim MBA, a brez dneva delovne dobe v podjetjih, ki le Excel okoli in okoli obračajo in za drage denarje podjetjem svetujejo, kaj lahko zmanjšajo število FTEjev. Da ne bo pomote, takole čez palec 10% projektov je tudi uspešno zaključenih, sicer pa imam veliko boljše izkušnje s samostojnimi svetovalci, za katere se običajno odločijo strokovnjaki srednjih let, dobro izurjeni na raznih vodilnih mestih.
Pa še en vic za konec:
Ob cesti se ustavi rdeč Ferrari, brezhibno oblečen mož izstopi iz njega in nagovori pastirja, ki na travniku pase nepregledno čredo ovac: “pastir, imam predlog – če ugotovim, koliko ovac imaš, mi daš tisto ta črno”
Pastir ga nekaj časa gleda, pa pravi: “V redu, zmenjeno”
Mož potegne iz avta laptop, začne nekaj tipkati levo in desno in čez dvajset minut pravi: “485 jih imaš”
Pastir malo debelo pogleda: “Ni hudir, res je. Si pa od sile”
Mož zagrabi črno ovco in se odpravi k avtu, pastir pa priteče za njim: “čakaj, čakaj, zdaj pa še jaz tebi dam eno ponudbo – če ugotovim, kaj si po poklicu, mi daš ovco nazaj”
Mož pristane, pastir pa kot iz topa izstreli: “Si svetovalec pri McKinseyu”
Tokrat je mož povsem osupel: “Res je, kako pa si to tako zlahka ugotovil?”
Pastir odvrne: “Prvič – prišel si k meni in mi ponudil svoje usluge, čeprav te sploh nisem prosil za to. Drugič, povedal si mi nekaj, kar že itak vem. In tretjič, nimaš pojma o ovčarstvu. Zdaj pa mi prosim vrni psa”.
Ta Andrej Vizjak bi bil več kot očitno res odličen gospodarski minister. Samo kaj, ko takih v Sloveniji ponavadi ne rabijo, ker imajo svoje Andreje Vizjake…
100 svetovalcev, 100 različnih nasvetov. Zdaj je pa treba samo še managerja, ki je sam pametnejši od svetovalcev, da bo vedel, katerega od nasvetov upoštevati!
novinar, se bojim, da ne veš čisto dobro, s čim se ukvarjajo velike konzultantske hiše - večinoma s proizvodnjo brezposelnih. Ne bi jaz njih vzel za ministra.
Pa ne, da nimajo znanja, ampak njihov profil je precej drugačen od profila managerjev, podjetnikov in konec koncev ministrov.
želel sem le izpostaviti, da je en Andrej Vizjak veliko bolj kvalificiran od drugega Andreja Vizjaka in nič več…
Blitz, dobra poanta! Mene je isto stiskalo pri srcu, ko so začeli razni JP Damijani ministrovat, Mrkaiči pa figurirat kot inštance gospodarsko-političnega menedžiranja. Čeprav iz prebranega zgleda, da je Vizjak kakšno stopnjo ali dve prerasel domače mislece, ki ostajajo pri ponavljanju dogem iz preživelih ameriških učbenikov.