Bodimo realisti, bodimo marksisti
Mladen Dolar je v zadnji Sobotni prilogi objavil zelo dobro kolumno z naslovom “Bodimo realisti?”, v kateri se sprašuje, če je danes mogoče biti marksist. Priporočam in izpostavljam (poudarki dodani):
Zdaj se leva in desna politika ločita predvsem po tem, koliko prva vztraja pri ohranjanju socialnih korektivov, se postavlja po robu razgraditvi mehanizmov države blaginje, socialne varnosti in javnih služb, druga pa v sprostitvi ekonomskih interesov, v njihovi deregulaciji vidi poglavitni vzvod družbenega napredka in rasti.
Hočemo več ali manj države, da bi dosegli rast in razvoj? Razlika je tedaj v stopnji, ne v vsebini, v odmerjanju določenih ukrepov in potez, ne v njihovi naravi. In če se skušamo le malo spomniti nazaj, smo lahko zaprepadeni, koliko se je v zadnjih tridesetih letih bistveno premaknila percepcija celotnega družbenega prostora, pogledi, ki bi pred desetletji veljali za izrazito desne, pa so danes sprejeti kot neubranljive splošne resnice.
Ker okoli bistvenih ekonomskih vprašanj vlada soglasje, se nato razlike med desnico in levico toliko bolj investirajo v vprašanja, ki se zastavljajo kot kulturna (»kulturni boj«, ohranjanje kulturnih identitet, odnos do manjšin, toleranca, vloga medijev).
Tu je nemara neka bistvena poteza, zaradi katere se je vredno in nujno vračati k Marxu, ki je glavnino svojega dela postavil pod rubriko »kritika politične ekonomije«. Besedno zvezo je treba vzeti dobesedno: ekonomija je politična kategorija. Kolikšno moč ima in kako strukturira socialne odnose, je vselej politično vprašanje. In prav v tem, da v njej vidimo fatum, samoniklo anonimno silo, ki nezadržno razpreda svoje globalne mreže in ki jo je mogoče le nekoliko omejevati ali sprostiti, prav v tem je samoumevni konsenz, ki se je v kratkem času tako triumfalno razširil. Depolitizacija ekonomije, ki je postala spontano privzeta predpostavka zadnjih nekaj desetletij, je le hrbtna stran depolitizacije same politike, ki čedalje bolj postaja postpolitični menedžment. Levica je v svojih ambicijah in programih postala precej skromna, postala je desnica s človeškim obrazom, nad njo pa je obvisela še težka hipoteka katastrofalnih posledic socialističnih režimov in njihovega poloma.
Celoten članek se dobi tukaj (pojdi na 40. stran, nato izberi zgoraj PDF)
“Levica je v svojih ambicijah in programih postala precej skromna, postala je desnica s človeškim obrazom, nad njo pa je obvisela še težka hipoteka katastrofalnih posledic socialističnih režimov in njihovega poloma.”
In neoliberalci ne izpustijo nobene priložnosti, da vsakega, ki se z njimi ne strinja, označijo za stalinista.