| 17. September 2007 | | shotokanČisto vseeno.
Nekritični apologeti vsega domnevno ameriškega, ki se ne sramujejo norega redukcionizma in kot edino merilo kakovosti vsega, tudi filma in umetnosti, dopuščajo uspeh na blagajni ali “box officu”, pogosto tako pretiravajo, da njihova servilna proameriškost še za Ameriko samo ni sprejemljiva. Kar kažejo tudi trenutne ameriške kritike stanja svobode v naših medijih. To dvomljivo proameriškost izvažajo misijonarji, diplomanti ali postdiplomanti na ameriških ekonomskih fakultetah. Kot provincialni nepristni “Američani” imajo pač tipična obeležja vseh konvertitov in “poturic”: farsično fanatičnost, prezir do lastnega okolja in agresivnost. Vir.
Slab komentar. Simptomatičnost nizke kvalitete najbolje pokažejo na silo povlečene paralele s Kardeljem in revolucionarnim marksizmom.
Dvomim, da je to komentar. Zgleda, da gre za odziv na vulgarne komentarje Mića Mrkaića. In, pogojno, dokaz za to, kako negativen in nekonstruktiven je vpliv podobnega pljuvanja na raven javne debate.
Imaš prav. Verjetno gre res za odziv. Kar pa ne opravičuje slabo napisane zadeve.