Bo dovolj denarja?
Mediji se nekako niso preveč zavzeli, ko je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik v petek dejal, da je likvidnost v tem trenutku glavni izziv za državni proračun.
Preprosteje povedano, država se mora vse bolj ukvarjati z vprašanjem, kje dobiti denar za ukrepe, ki jih je sprejela za boj proti gospodarski krizi. Trenutno je paket ukrepov težak okoli 800 milijonov evrov in v kolikor država nima dovolj denarja, da te ukrepe plača iz svojega žepa, si mora denar sposoditi na tujem.
Slovenski proračun je po uradnih podatkih sicer v minimalnem presežku, čeprav Računsko sodišče temu ugovarja. V vsakem primeru pa se bo morala država priklopiti na mednarodne finančne trge, če bo želela v napovedanem obsegu uresničiti svoje protikrizne ukrepe.
Finančno ministrstvo letos načrtuje zadolževanje v obsegu 2,8 milijarde evrov, kar bo javni dolg povečalo za skoraj pet odstotkov, na 23,9 odstotka BDP.
Slovenija tako že od decembra zbira ponudbe za posojilo v višini ene milijarde evrov, vendar so mednarodni finančni trgi obotavljivi. Še pred letom ali dvema bi milijarda slovenskih obveznic šla za med, danes pa so banke veliko bolj previdne. V proračunu torej zeva milijardna luknja. V primeru, da denarja ne bo, je pod vprašajem tudi načrtovan obseg javne porabe.
Trg sindiciranih posojil je tako rekoč mrtev, državne obveznice pa so zgubile sijaj netveganih papirjev. Rating agencije so nedavno povišale ocene tveganja za španski državni dolg, morda se podobno obeta Irski. Portugalska in Grčija imata težave s prodajo svojega dolga že dlje časa.
Lahko s tem računa tudi Slovenija? V zadnjih nekaj mesecih razlika med obrestnimi merami na slovenske in nemške državne obveznice vztrajno raste. Če bo Slovenija dobila denar, ga bo vsekakor plačala dražje.