Blogres undercover

Misija zaključena. Uspešno sem se izmikal vsem fotoaparatom, kameram in (skoraj vsem) blogerjem. Saj ne, da je bil tak namen, le rezultat 15-minutnih odmorov med predavanji. Na čik, dva… in nazaj na predavanja. Odšel po predavanju Barbare, saj se svet off-line ni dal več odgnati.

O predavanjih… kot se ponavadi primeri na podobnih dogodkih, so tuji predavatelji običajno precej manj zanimivi kot domači. Odveč je blogerjem razlagati, zakaj (sploh) pisati blog. Snowboarding je očitno zelo dolgočasna zadeva. Manske je seveda izjema, ampak on je že itak “naš”. Minister Turk je dober govorec (kot ponavadi), Kamenko zverziran, nič-nas-ne-preseneti povezovalec, pri g. Slani z Dnevnika bil lahko na debele šnite rezali Angst klasičnih medijev. Marko je provociral (”ljudi je treba tepst”, rehabilitacija cenzure, “kaj vse bi lahko napisal o Grimsu, pa nočem”, hehe) in naredil malo reklame za DD. Hvala, MC. Blogerske zvezde so seveda močno sijale in prav zanimivo je bilo opazovati interakcijo med njimi in sleherniki. Stik z Jonasom je kotiral neverjetno visoko. Kot nesojenega filmarja me je zamikalo, da bi za rokav pocukal Košaka, ampak spet… čiki, predavanja… Naredil malo anti-reklame za Mace, saj se moj MacBook nikakor ni hotel brezžično ožičiti. Hecno, kasneje doma ni bilo več težav.

Skratka, prijeten, “good vibes” dogodek. Organizatorjem pa ob koncu trije nasveti; več pavze med predavanji, manj “from-top-to-the-bottom” pristopa, predvsem pa ne zapirajte prireditve tistim, ki so želeli biti zraven, pa iz razlogov, ki jih ne bom omenjal, niso mogli, smeli biti. Se vidimo naslednje leto.