DRUGI DOM

Blogorola – intervju

Intervju za Blogorolo:

Drugi dom bi lahko bil slovenska politična satirična telenovela – a žal poročajo o resničnih dogajanjih. Gre za zelo aktiven slovenski blog, kjer več avtorjev, na čelu s politologom Juretom Mesaričem, opazuje in analizira dogajanje v slovenskem političnem prostoru, zanimajo pa jih tudi druga aktualna dogajanja po svetu. Sliši se dolgočasno, a jamčimo, da ni – zapisi so začinjeni z duhovitostjo in ironijo.

Če pogledam prve zapise na Drugem domu, nosijo datum 31. December 1969 – torej ste temeljito pred časom? Sicer pa – koliko zapisov ima Drugi dom, koliko komentarjev, kateri so glavni hot-shot komentatorji?
To, da smo pred časom, ne preseneča, saj je znano, da je čas levičarska zarota. Čas je na naši strani. Drugače pa se števec objav vztrajno približuje številki 2000 in ni videti, da bi nam v kratkem zmanjkalo besed ali komentatorjev.

Kaj je Drugi dom (in od kod takšno ime)?
Drugi dom je … spletno gnezdo levičarjev po srcu in pameti, ki nismo mogli biti tiho v času uravnoteženosti in sproščenosti ter grimsoidnih orgij, pa smo na svitlo postavili nekaj strašno neuravnoteženega, zajedljivega in brez dlake na jeziku. Samo ime je rezultat znanstvene analize, najnovejših trženjskih prijemov in spoznanj kvantne fizike, zato žal ne morem izdati njegove skrivnosti. Čakamo še na patent.

Kdo so pisci Drugega doma – zakaj jih je toliko in kako aktivni so?
Kdo so pisci, bi rad vedel marsikdo, tudi jaz. Zaenkrat v našo eminentno družbo sprejmemo vsakega, ki obvlada računalniško tipkovnico in osnove vsaj enega jezika. Je pa delo pri nas zelo zahtevno početje, zato pisci radi kaj kmalu omagajo in se začnejo ukvarjati s čim drugim, verjetno bolj produktivnim.

S kakšnim namenom je nastal Drugi dom?
Če gre verjetni našim oboževalcem, smo itak na plačilnih seznamih Mercatorja, Pivovarne Laško, te ali one politične stranke ali politika. Priznam, imajo prav, me pa čudi, da omenjeni nikakor ne najdejo mojega transakcijskega računa. Ga lahko objavi Blogorola?

Koliko bralcev ima Drugi dom, kakšni so trendi oziroma ali so bile v zgodovini Drugega doma kakšne posebne rasti in upadi bralstva?
Če sem iskren, zadnje čase kar pogrešam grožnje s tožbo, saj se je izkazalo, da je to zdaleč najboljša reklama. Na blogerje, ki tovrstnih groženj še niso prejeli, gledamo zviška. Amaterji! V povprečju pa se na Drugem domu dnevno izgubi okoli 1000 duš, največ med tlako v službenem času. Veseli nas, da zmanjšujemo produktivnost slovenskega delavstva in sipamo pesek v motor kapitalizma.

Sodeloval si na Novinarskih dnevih, kjer ste govorili tudi o Direktivi, katera bo bloge, ki objavljajo video vsebine (Youtube itd.), uvrstila domala med televizijske postaje in bodo morali objaviti osebne podatke tistega, ki objavlja. Kako komentiraš to zadevo?
Ker smo ljudje radovedna bitja, to toplo pozdravljam. Kdo pa ne bi rad vedel domačih naslovov nekaterih slovenskih blogerjev? Drugače pa Drugi dom domuje na strežnikih v izkoriščevalskih ZDA, s čimer smo spet potrdili, da smo vedno pred časom, tudi pred bruseljsko birokracijo.

Kakšno je tvoje mnenje o anonimnosti – je dobrodošla, nujno potrebna, ali se ti zdi, da bi bil že čas, da se začnejo vsi blogerji predstavljati z imenom in priimkom?
Ker je za pisanje politično angažiranega bloga nujno prebiranje „klasičnih“ slovenskih medijev, vem, da glede neumnosti in neslanosti vprašanje anonimnosti sploh ni relevantno. Ljudje se smešijo tudi s polnim podpisom in fotografijo. Kakorkoli že, anonimnost ima svojo funkcijo, od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko je potrebuje. Edino zveličavnih pravil ni.

Lahko izpostaviš ljudi, ki se smešijo in zakaj tako meniš?
Poimensko seveda ne, toda že bežnim bralcem je jasno, koga imamo na prangerju.

V svojem zapisu “Konca pa še ni …” praviš: “Nekdaj skoraj večni recepti, ki smo se jih naposlušali skozi devetdeseta, v obilni meri pa so nam jo servirali intelektualni invalidi Financ&Co. – privatizacija, deregulacija, konec nacionalnega – se pred našimi očmi, skozi vesti o novih nacionalizacijah te ali one banke, sesuvajo v prah.” Nekako se zdi, da nisi za ekstremni liberalizem – kakšna je torej tvoja politična pozicija, kako si funkcionalno idealiziraš Slovenijo?
Moja politična pozicija je en sam fluid. Ko berem Finance, me prime, da bi histerično nacionaliziral – vse tja do najmanjše trafike in prodajalne bureka, samo da bi videl reakcijo njihovih piscev. Ko berem o ljudeh, ki so lastnoročno zrušili svetovni finančni sistem, ob tem pa pobrali stotine milijonov dolarjev nagrad, pa sem največji desničar, saj je nemogoče, da jih ne bi občudoval. Gospodarji vesolja.

Si aktiven na političnem področju, ali zgolj opazovalec in popisovalec, zapisovalec, razmišljevalec?
V trenutku, ko sem izbral stranko, ki mi je ljuba, sem to tudi javno oznanil na blogu. Do zelo aktivne udeležbe v stranki doslej še ni prišlo, se pa s to idejo poigravam že nekaj časa. Nekje v globini sem še vedno strašen idealist.
Če zaradi tega kdo misli, da pišemo po direktivi iz Zaresa, pa naj. To jemljem kot kompliment, kot višek afirmacije Drugega doma – le zakaj bi se neka resna politična stranka ukvarjala z enim blogom, če ta ne bi bil vsaj malo pomemben?

Kaj je pravzaprav politika?
Tega politologov ni pametno spraševati, če ni na voljo izredno veliko prostora in časa.

Kako poteka ‘politika’ v tvojem idealnem svetu in kako se je ‘udeležujejo’ oziroma poslužujejo ljudje?
Idealno gledano je politika delo za skupnost, preseganje ozkih, partikularnih interesov, ki jih imamo kot posamezniki, članih družbenih razredov in drugih skupin, iskanje skupnih ciljev in izbiranje sredstev za njihovo doseganje. Največji problem sodobnih demokracij je po mojem mnenju ravno prevelik vpliv interesov lastnikov finančne, medijske, ideološke… moči, ki vse prevečkrat prevladajo nad interesi skupnosti.

V katerem segmentu politične piramide se vidiš oziroma kakšne politične ambicije imaš?
Sem del pozorne javnosti, ki politiko spremlja malo bolj redno in sistematično kot večina. Načrtov za prihodnost, torej tudi za politično udejstvovanje, pa ne delam. Bomo videli, če me bo kdo hotel imeti.

S čim služiš kruh, pecivo oziroma prepečenec (ustrezno izberi) ter – ali si kdaj (in če ne, zakaj ne) delal za ‘mainstream/uradne/papirnate medije’?
Neposredno v »klasičnih« medijih ne delam, kar pa ne pomeni, da me tam zaradi vseprisotne tehnike copy-paste ne morete brati – le veste ne. Ali bi presedlal na drugo stran? Morda, a ne bi šel ravno v vsak medij.

Kakšna je (če sploh je) tvoja politična napoved za Slovenijo – za dobo enega leta in za obdobje štirih let?
Kot kaže sedaj, vsi delajo za Zares.

Kakšno je tvoje mnenje glede ‘zaupanja medijem’ okoli takih in drugačnih zdrah? Se ima to zaupanje kaj dvigniti, kako vidiš gibanje stopnje tega zaupanja v zadnjih letih?
V naprej ne gre zaupati nikomur, niti (ali še najmanj) medijem. Glede na lastniške in ekonomske pritiske ter tehnološke spremembe pa ne vidim veliko možnosti za izboljšanje medijev in s tem dvig zaupanja.

Če ti kdo omeni libertarce ali ekstremne liberalce, kaj odvrneš z eno besedo in kaj odvrneš v enem odstavku?
Tri besede: zanimiva verska skupnost.

Tvoj blog Drugi dom je imel konflikt z Mićom Mrkaićem – lahko na kratko opišeš, kaj se je zgodilo in kako se je izteklo? Je bilo to dobro za blog, je Mićo dodal vrednost?
Ne bi pogreval te juhe. Smo preživeli in se marsikaj naučili ter spoznali nekatere bolj, kot smo si to želeli, čeprav je bilo to za odmevnost bloga najbrž dobro. Vsekakor smo veseli, da Mićo sedaj vrednost dodaja pretežno v ZDA.

Je tvoj blog naprodaj – kot celota ali za oglase? Kakšne so/bi bile cene?
Ah, z oglasi se zasluži tako malo, da se pokrijejo zgolj letni stroški gostovanja. O prodaji celotnega bloga pa … smo že prodani, baje.

Je politika tvoj hobi, tvoja specialnost, tvoje področje stalnega delovanja?
Dostikrat je moja bolečina, zlasti ko na malih zaslonih zagledam cvet slovenske politične inteligence, ki jim v varstvo ne bi zaupal niti manjšega kolhoza, kaj šele države.

Kdo so tvoji najljubši komentatorji na tvojem blogu ali drugih, katere bereš?
Nimam najljubših, grozno pa črtim tiste, ki puščajo v glavnem nesmiselne sledi na skoraj vseh slovenskih blogih, forumih in drugem spletovju. Pri teh se vprašam, od kje jim čas? A nimajo nič bolj pametnega v življenju?