Drugi dom
Blogi & Gleichschaltung
| 21. June 2008 | | Jure
Baje je danes spet Blogres. Me ni treba iskati, ker me ne bo, saj ne ne vidim smisla, da se družim z množico, ki (redke izjeme odštete) v vsem tem času ni sproducirala nekaj, kar bi bilo vsaj občasno zanimivo spremljati. 199 malone identičnih objav, da je izšla nova različica nekega spletnega brskalnika. Yep, to rabimo! Kot rabimo še en govor ministra Turka (očitno minister za otvoritvene govore) in (spet) “predavanja” Jonasa in Crnkoviča. Hvala, ampak ne hvala; pogrete župe ne jem.
A žalostno stanje seveda ne pomeni, da ni potrebe, želje, da bi vsaj nekdo poskusil z malo več ambicije, kajti, dragi moji, v “tradicionalnih” medijih lahko že nekaj časa spremljamo prav zanimiv pojav, ki pa bo imel daljnosežne posledice na samorazumevanje te družbe, njenih ciljev in sredstev za dosego le-njih. V hrupu prepirov o tajkunih in o pritiskih na novinarje s te ali one strani, je nekako šlo mimo nas opažanje, da so mainstream mediji, eni namerno, drugi verjetno po inerciji, skoraj v celoti prepustili razlago politično-ekonomskih vprašanj določeni relativno ozki, zato pa toliko bolj homogeni, usklajeni in hiperproduktivni skupini, ki je včasih večinoma strašila iz Financ, danes pa je povsod, od desničarskega Reporterja do domnevno levega Dnevnika. Uradni slovenski razlagalci sveta. Fenomenalen prehod iz marginalnosti v dominanten družbeni položaj.
Gleichschaltung. “Staroekonomisti” so medijsko mrtvi, jih skorajda ni več, danes je skoraj težko najti medij, kjer JPD ne bi imel kolumne. Če pa je nima že on, manko hitro nadoknadijo podobno misleči kolegi. Nasprotnih pogledov ni; vsaj iz strokovne javnosti. Nobenega slovenskega “krugmana”, nobenega “rodricka”, sami “miltoni”. Puščava.
Pa ne gre za to, da bi tej skupini odrekal pravico do družbene angažiranosti. Prav zares me ta ne moti niti takrat, ko se dotični spuščajo na področja povsem izven njihovega dometa. Vsak ima pravico, da se smeši. Problem je drugje; da ni reakcije, nasprotnih mnenj, pogledov, da se na vse ekrane in ves papir ter spletne strani vleče vedno ene in iste. Vem, prostor se hitro zapolni, delo je opravljeno… a zakaj je dobro, da se konzumentom v gobce tlači vedno ista enolična krma, mnogokrat le malce revidirana verzija tistega, kar je bilo že itak mogoče prebrati v tistem spletnem vrtcu slovenskih mladoekonomistov?
Danes in v bližnji prihodnosti ni videti politične stranke, ki bi si na vidno funkcijo upala postaviti recimo Mrkaića. V tem pogledu je omenjena skupina doživela politični polom, ki pa ga je več kot uspešno kompenzirala s prevlado v mnenjskem prostoru. Funkcije tako sploh niso več potrebne, so samo nepotreben balast, saj itak vsi isto mislimo. Hip-hip hura! Reforme so propadle, njihovi zagovorniki so se preselili iz vladavskih foteljev, a ideje so močnejše kot kdajkoli prej.
Zaradi tega bom na tem mestu malo pompozen; DD je kot tak verjetno edini, ki je dosledno proti, edini, ki vsaj poskuša razgaliti bedo slovenskega politično-ekonomskega diskurza, ki mu vladajo razni “public enemyji”, JPD-ji, črti, mrkaići (hvala bogu za konkurenčno klavzulo!), masteni… Pretenciozno? Zagotovo, a tudi zaskrbljujoče.
(Glasov: 3 Povprečje: 3.67 od 5)
Loading ...
Upam, da se blogerji de bodo pustili iz pravocirati v predvolilno kampanjo niti z leve pa ne z desne i da bodo popotoval svojo vsakdanjo neodvisno pot po spletnih straneh neodvisno od preddvolilne mrzlice, katera bo zajela to šentflorjansko dolino.
Mah …. no … meni se mi ne da it .:>
Zakaj sploh ekonomija. 1,900.000 revežev (po mnenju opozicije) je ne rabi, preostali so pa tako tajkuni, ki se na ekonomijo spoznajo bolje od vseh profesorjev!
Odsotnost kritike je res moteča zadeva. Še posebej ob dejstvu, da zgoraj omenjeni zbor trgo-centrikov v svojih člankih in debatah, včasih izstreli za en mali magazin kapitalnih kozlov in teličkov.
Zaradi izostanka resnih polemik in feedbackov, znajo potem periferne reakcije same od sebe zanihati proti nestrpnosti. Ni prav nič čudno, če potem kakega kolerika prime, da bi jih -oprostite izrazu- stisnil za jajca, da bi začeli jecljati in cviliti kot mur-mur-mur-murnčki.
Hehe, percepcija je res stvar posameznika, ampak, a mon avis, je Krugmanu v slovenski poljudnoekonomski beletristiki najbližje prav JPD. A je to dobro ali slabo (za Krugmana, JPD, Jureta, staroekonomiste, mladoekonomiste), pa ne vem.
Jure, poleg spahovanja na DD, bi predlagal, da napišeš kakšen članek ali prispevek za DD ali kje drugje, kjer bo mnogo manj ad personam balasta in več vsebine o tvojem polit-ekonomskem videnju in vodenju slovenske barke. Torej, povej, kaj ti meniš, in ne zakaj meniš, da drugi menijo narobe. Nevidna roka medgeneracijskega (staro mladoekonomskega) diskurza bo prišla sama od sebe :)))
Predlagam recimo obrazložitev pojma “nevidna medgeneracijska pogodba”, ki ste jo v ZARES uvrstili v svoj program.
V člankih na DD ni nobenega ad personam balasta. Slovenski neoliberalni skrajneži so si balast s svojimi kozlarijami naložili kar sami. Potem pa je neoliberalni skrajnež užaljen, ker mu rečeš neoliberalni skrajnež. Da ne govorim o butcih, ki JPDja primerjajo s Krugmanom.
Oladi doživljaj, jurišnik. Raje raji razloži veleumni pojem “nevidne medgeneracijske pogodbe”. I’m all ears :))
Se bi kar strinjal s Sašom, da bi bilo potrebno več energije vložiti v kvalitetne komentarje dogajanja v slovenskem in svetovnem gospodarstvu. Mogoče pa bi jih največji mediji le objavljali.
Pojem nevidne medgeneracijske pogodbe bodo razložili najbolje tisti, ki so ga skovali. Sicer pa ne zveni nič bolj odbito kot pojem nevidna roka trga.